»Kot družini nam je zelo težko zaradi tega, kar se je zgodilo. Še danes trpimo, pravzaprav vse bolj,« je danes na sodišču povedal Emin Đogić, oče Elvisa Đogića – ta državo toži za skupno 102.155 evrov odškodnine. Njegov brat Elvir je maja 2014 v lokalu na Logu pri Brezovici do smrti zabodel Matica Brajiča, zaradi česar so ga obtožili umora, Elvisa pa pomoči pri umoru, ker je brata, čeprav je vedel, da se je z Brajičem prej sprl in da ima pri sebi nož, pripeljal do lokala. Dolgotrajno sojenje, polno zapletov, se je končalo z ugotovitvijo, da je bil Elvir v času kaznivega dejanja neprišteven, Elvisa pa so oprostili. Zaradi neutemeljenega odvzema prostosti (pripor in hišni pripor sta trajala 959 dni) zdaj od države zahteva 73.160 evrov, 24.000 evrov na račun izgubljenega dobička in 4995 evrov za stroške postopka.
Čakal na dobro novico
»Takrat je bil sin star 21 let. Imel je dekle, delal je prek študentskega servisa, nameraval je delat v Avstrijo. Potem pa se je zgodilo, kar se je. V zaporu je sin zelo trpel, bil je na tabletah,« je še pričal oče. Elvis Đogić je sicer že na prejšnjem naroku opisal, da je bil zapor katastrofa in da se mu je v teh dobrih dveh letih in pol življenje povsem spremenilo. Sprva je bil optimističen, pričakoval je, da bo prišel paznik in mu povedal, da je vsega konec, da lahko odide. A se to ni zgodilo in izgubljal je upanje. V celici je bil zaprt po 22 ur na dan, le dve uri je imel za gibanje na prostem. Nenehno je bil obkrožen z ljudmi, tudi na stranišču in pod prho. »Pet se nas je skupaj umivalo,« je povedal in dodal, da so ga pazniki večkrat pregledovali, po koncu obiskov se je moral včasih tudi sleči. Po Povšetovi so ga selili v celjski pripor, kjer so bile težave s prho, enkrat je tekla le topla, drugič le mrzla voda. Njihovi sostanovalci so bili tudi ščurki. Sprva je zmogel zaspati le s pomočjo tablet. Ves čas je bil v strahu, da ga bo kdo napadel, in ker ni mogel zdržati pritiska, je zaprosil za samsko sobo.
Kot je povedal, je pred vsemi temi dogodki živel pošteno, bil je komunikativen, ambiciozen, ukvarjal se je s športom. Pozneje, ko so ga izpustili izza rešetk, pa so se ga vsi spominjali le po dogodku na Logu. Nihče ni verjel, da je nedolžen. Doma ni mogel najti službe, zdaj dela v Švici, kjer (sicer za lepo plačo) vozi kombi.
Za mamo pretežko
Danes je sodnica Barbara Fajdiga Jadek nameravala zaslišati tudi njegovo mamo in takratnega direktorja zapora na Dobu Bojana Majcna. Kot je povedal Đogićev odvetnik Samo Mirt Kavšek, bi bilo za mamo pretežko znova vse skupaj podoživljati, zato je predlog za zaslišanje umaknil. Prav tako je državna odvetnica Jerica Halilovič umaknila predlog za Majcnovo zaslišanje. On in drugi za zaslišanje predlagani uslužbenci zaporov so namreč za sodišče že napisali pisno izjavo. Kaj so zapisali, ne Halilovičeva ne Mirt Kavšek za medije nista želela razkriti.
Sodnica bo zdaj pisno odločila, ali je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen – ali je torej Đogić upravičen do odškodnine ali ne. Če mu bo ugodila, se bo sojenje pozneje nadaljevalo v smeri ugotavljanja njene višine.
