Čeprav podjetja vse pogosteje delavcem zaračunavajo različne stroške in pogodbene kazni, je ta praksa neustrezna in nezakonita, menijo na ministrstvu za delo, ki ga vodi Ksenja Klampfer. S tem so pritrdili društvu Delavska svetovalnica, ki je v lanskem in letošnjem letu razkrila številne primere podjetij, ki delavcem, predvsem tujim, ob odhodu na različne načine zaračunajo različne stroške.
Izsiljevanje
V Delavski svetovalnici so prepričani, da gre pri tej praksi v resnici za grožnje, s katerimi želijo podjetja delavce odvrniti od menjave delodajalca. Uporabljajo jo tako majhna kot velika in ugledna podjetja. Delavcem na podlagi določb v pogodbah o zaposlitvi ali raznih sporazumov zaračunavajo stroške delovnih dovoljenj, zdravniških pregledov, nastanitev, orodja in podobno, včasih pa jim preprosto zaračunajo, ker so odšli iz podjetja. V nekaterih primerih zneske kar s »pobotom« trgajo od zadnje delavčeve plače. Terjatve znašajo od nekaj sto do nekaj tisoč evrov.
Pogodbene kazni za odhod iz podjetja bi lahko bile nezakonite in tudi v nasprotju z ustavno pravico do svobodne izbire dela, menijo na ministrstvu. »Eden od elementov svobode dela je namreč tudi pravica do proste izbire zaposlitve, ki vključuje tudi zamenjavo zaposlitve,« pravijo.
Mnoga podjetja trdijo, da delavcem ne zaračunavajo kazni, ampak od njih zahtevajo samo povrnitev stroškov, ki so jih podjetja pripravljena prevzeti samo pod pogojem, da delavec pri njih ostane dlje časa. Vendar na ministrstvu opozarjajo, da delodajalec v nobenem primeru od delavca ne sme zahtevati povračila stroškov v zvezi z obveznostmi, ki jih je po zakonu dolžan izpolniti sam, kot na primer stroške zdravstvenih pregledov ali delovne opreme. Poleg tega sporazum med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino izrecno navaja, da mora stroške delovnih dovoljenj kriti podjetje. Na ministrstvu so delavcem, ki so žrtve takšne prakse, svetovali, naj svoje pravice uveljavljajo neposredno pri delodajalcu ali na delovnem sodišču, lahko pa se obrnejo tudi na inšpektorat za delo.
Nelojalna konkurenca
Delavska svetovalnica je na več novinarskih konferencah imenovala številna podjetja, ki imajo to prakso, ta teden pa so za Dnevnik tudi v podjetju Terme Krka potrdili, da odhajajočim delavcem zaračunajo »morebitne stroške izobraževanja, nastanitve ali delovnega dovoljenja«. »Če se zaposleni odločijo za odstop od pogodbe pred iztekom dogovorjenega časovnega obdobja zaposlitve, pripravimo sporazum o prenehanju delovnega razmerja in določimo način plačila – v enkratnem znesku ali obročno,« so pojasnili in dodali, da z domačimi in tujimi delavci ravnajo enako.
Ko smo v preteklosti poročali o takšnem ravnanju podjetij, nam je sicer več direktorjev dejalo, da so se za to odločili, ker se soočajo z nelojalno konkurenco na trgu delovne sile. Trdili so namreč, da zaposlitev tujega delavca za njegovega prvega slovenskega delodajalca pomeni precejšnje stroške in veliko administrativnih bremen. Nato naj bi se hitro pojavila druga podjetja, ki naj bi delavcem ponujala višje plače, bodisi za delo v razvitejših državah bodisi zaradi plačevanja v gotovini. K temu je treba dodati, da stroški delovnega dovoljenja niso tolikšni, kot jih ti delodajalci zaračunavajo, in da se v podjetjih, ki se pritožujejo nad nelojalno konkurenco, tuji delavci pogosto pritožujejo zaradi nizkega plačila in prevelikega števila delovnih ur.
