Pred letom dni je začela veljati novela zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki je občinam omogočila povišanje turistične takse na največ 2,5 evra na gosta na noč. Ta taksa ni obvezna. Občina se sama odloči, ali jo bo imela ali ne in kolikšna bo. Porabi se za trženje in promocijo turizma, za razvoj in vzdrževanje turistične infrastrukture in javnih površin, namenjenih turistom, za organizacijo prireditev… Po podatkih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so se za največji možen dvig takse odločile tri občine – turistična velikana Ljubljana in Bled ter turistični palček Kidričevo, kjer so lani zbrali vsega 974 evrov turistične takse, leto poprej niti centa, v občinskem odloku o njenem povišanju pa imajo predvidene tudi številne oprostitve.
Najmanj devet občin takse ne namerava pobirati
Ljubljani se najvišje možno povišanje turistične takse občutno pozna, saj je je lani pobrala kar 2,6 milijona evrov več kot leta 2017 in je v tem pogledu na prvem mestu z naskokom prehitela občino Piran, kjer znaša turistična taksa dva evra. Po dva evra je plačujejo tudi turisti v večini pretežno zdraviliških občin (Brežice, Dobrna, Dolenjske Toplice, Laško, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Šmarješke Toplice) ter v Ankaranu, Celju, Zgornjih Gorjah, Kamniku, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju.
Na MGRT so nam pojasnili, da je po njihovih informacijah odlok o povišanju turistične takse sprejelo 141 občin, tri (Polzela, Slovenska Bistrica in Škofja Loka) ga še pripravljajo, devet (Borovnica, Braslovče, Markovci, Rogatec, Trnovska vas, Turnišče, Žetale, Dobrovnik in Moravče) se jih je odločilo, da ga ne bodo sprejele, kar pomeni, da turistične takse ne bodo pobirale, za preostalih 59 občin pa podatkov nimajo. Ponudniki prenočitvenih zmogljivosti v 178 občinah so lani pobrali 17,8 milijona evrov turistične takse ali 4,3 milijona več kot v letu 2017. Na MGRT so pred uveljavitvijo novele zakona o spodbujanju razvoja turizma ocenili, da bodo slovenske občine zahvaljujoč povišanju turistične takse na leto zbrale okoli 7,8 milijona evrov več denarja kot doslej (v letu 2017 so ga 13,5 milijona). Do tega zneska so prišli ob predvidevanju, da bo povprečna turistična taksa, ki jo bodo v občinah zaračunavali gostom, dva evra ter da se obseg in struktura zavezancev za plačilo ne bosta spremenila. Toda v 141 občinah, ki so že sprejele odlok o povišanju takse, ta v povprečju znaša 1,35 evra na gosta na noč. Na ministrstvu ocenjujejo, da je večina občin že izkoristila možnost povišanja in da je taksa v povprečju poskočila za osem odstotnih točk. Poudariti je tudi treba, da slika za lani ni popolna, saj so začele občine višjo takso pobirati od druge polovice lanskega leta naprej, nekatere šele z začetkom tega leta.
Promocijska taksa od 0,15 do 0,63 evra na gosta
Od 1. januarja morajo vsi državljani Republike Slovenije in vsi tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu (hotelu, motelu, hostlu, kampu ali v zasebni sobi), poleg turistične plačati tudi promocijsko takso, ki znaša 25 odstotkov na obračunano turistično takso. To pomeni, da morajo na primer dvema evroma turistične takse dodati še 50 centov promocijske takse, kar na osebo na prenočitev skupaj znese 2,5 evra. Promocijska taksa je bila glede na turistično takso lani najnižja (0,15 evra) v občini Destrnik, najvišja (0,63 evra) pa na Bledu, v Ljubljani in v Kidričevem.
Promocijska taksa gre Slovenski turistični organizaciji (STO) za državno promocijo slovenskega turizma. MGRT je letos STO za izvajanje promocijskih aktivnosti in zagotavljanje konkurenčnega podpornega okolja namenilo 10,8 milijona evrov. Na ministrstvu ocenjujejo, da bo Slovenska turistična organizacija s promocijsko takso to leto dobila dodatne štiri milijone evrov. Po podatkih STO se je je v prvih dveh mesecih nateklo okoli 130.000 evrov. Dodajmo, da v občinah, ki turistične takse ne obračunavajo, posledično ne obračunavajo niti promocijske takse. To pomeni, da te občine za turistično promocijo Slovenije ne dajo popolnoma nič.
