Častitljiva stavba kranjske gimnazije je v soboto zvečer odplavala stoletje v preteklost. Dekleta in fantje domače šole ter gimnazijci kranjske Prešernove ter jeseniške in škofjeloške gimnazije so podoživeli čase, ki jih je v literaturi zaznamoval »veliki sanjač«, pisatelj Francis Scott Fitzgerald z Velikim Gatsbyjem, junakom, ki naj bi »verjel v prihodnost, čeprav nas tok življenja nenehno nosi v preteklost«.
»Gre za skupni projekt dijakov programa mednarodne mature oziroma našega letnika 3H ter seveda šol, ki so se zamisli pridružile. Osnovna želja: vrniti se stoletje v preteklost, nekako v čas, ki ga simbolizira literarni junak Gatsby, in podoživeti vse skupaj z zabavo, plesom glasbo, kostumi,« je povedal Juš Lesjak, gonilna sila dogodka, ki je obiskovalca osupnil s tem, kako je mladina digitalne dobe z veseljem skočila na časovni stroj in se vsaj za en večer preselila v drug čas.
Dekleta in fantje so sledili »modnim zapovedim«, prostori stare stavbe pa so se v marsičem spremenili v kuliso zabave, ki je poskušala najti utrip, pričaran zlasti v slovitem filmu iz leta 2013. Zato je prevladovala črna barva večernih oprav, manjkalo ni ustnikov za cigarete, bleščic in vsega, kar je bilo nekoč modna zapoved.
»Nisva veliko zapravili za obleko, gre bolj za dodatke. Saj punce navadno imamo črne obleke, treba je bilo samo malo domišljije. Sama zamisel se nama zdi odlična, upava na dobro zabavo,« sta nam zaupali dijakinji drugega letnika Luna Rozman in Dita Tolaj, ki sta s svojo zunanjostjo res dobro pričarali čas žalostnega junaka vseh časov, kot so skrivnostnega milijonarja in junaka ameriškega pisca poimenovali ocenjevalci romana.
Barman z zgodbo
In če so bili organizatorji ob pomoči Kluba študentov Kranj in Gimnazije Kranj ter drugih res dosledni z mizo za poker, je mladostno igrivost razgibal domači funky jazz band Smetnaki, plesišče pa ogreli profesionalni plesalci v ritmu časov, ki so dvesto let staro stavbo spremenili v prizorišče pravega rajanja, medtem ko je za točilnim pultom brezalkoholne koktajle mešal Luka Jakupak: »Sem bivši gimnazijec, rad se spomnim teh časov, lepo je bilo. Potem sem poskusil tri fakultete, še vedno me zanima oblikovanje. Pristal sem z mešalcem v rokah v gostinstvu, zdaj pa prenavljam staro hišo, da bom imel kje živeti. Gostinstvo ni slabo, lahko zaslužim dobro, malce mi je kdaj žal za študijem, a življenje prinaša vse mogoče, kdo ve,« je dejal 22-letni Kranjčan, kot bi stopil na zabavo iz romana, kjer Gatsby izreče stavek, ki ga je pisatelj ob neuslišani ljubezni slišal od očeta: »Revni fantje se ne poročajo z bogatimi dekleti!«
Tovrstni plesi so sicer tradicija kranjskih gimnazijcev, ki so po vsej Sloveniji znani tudi po svojih koncertih oziroma glasbenih dogodkih. Tokrat so v goste povabili tudi dijake iz Škofje Loke in Jesenic in skorajda ni bilo vprašanega, ki ne bi pohvalil plesa v slogu Velikega Gatsbyja: »Podprla nas je šola, mi pa s plesom uresničujemo enega od svojih projektov, zato je seveda zadovoljstvo toliko večje, ker je odziv dober,« je dejal Juš Lesjak o časovnem skoku v preteklost oziroma izročilu literarnega junaka. Ne vemo, ali so hoteli gorenjski gimnazijci s perjem, biseri, čipkami, rdečo šminko, belimi klobuki in še čim morda namigniti tudi na kontrast med revnimi in bogatimi, razliko med sanjami in resničnostjo, na ambicijo na eni in praznino na drugi strani – kot izvlečki iz romana pisatelja, ki je veljal za največjega sanjača, čeprav so njegov roman pred slabim stoletjem kritiki raztrgali.
Prepustimo zdaj mladim, da se o Gatsbyju in njegovih sporočilih učijo v razredih, sobotno noč so gimnazijci na res slikovitem prizorišču preživeli kot vsi mladi na svojih zabavah: poskočno, razposajeno, mladostno. Nekoč je pisatelj, ki je napisal – po mnenju kritikov – enega najboljših romanov sploh, rekel: »Pokaži mi junaka in napisal bom tragedijo.« V soboto zvečer se je morda za trenutek zazdelo, da mladi tudi danes iščejo tisto zeleno luč, ki jo je v daljavi gledala Gatsbyjeva generacija, ker pač luč vedno nekje je, in mladost tudi…
