Z laboratorijem odprtega tipa, v katerega so vložili okoli 70.000 evrov, želijo uveljavljenim in zagonskim podjetjem ter vsem, ki imajo podjetniško idejo, ponuditi infrastrukturo in mentorsko pomoč priznanih strokovnjakov za ustvarjanje v sistemu odprtih inovacij. Kot je poudaril direktor Tehnološkega parka Ljubljana Matej Cerar, želijo opozoriti na neizkoriščene zmogljivosti teh tehnologij, »katerih namen je morda tudi to, da nas popelje v neki drug, boljši svet«. Po ocenah svetovnih tehnoloških analitikov bo virtualna in obogatena resničnost v bližnji prihodnosti predstavljala to, kar za podjetja trenutno pomenijo spletne strani. Rešitve s tega področja že zdaj dosežejo več milijard evrov letnega prometa, do leta 2020 pa naj bi se po projekcijah v panogi obrnilo že več kot 120 milijard evrov.

Ključni dejavnik rasti

»Navidezna resničnost je ključni dejavnik rasti in dodane vrednosti v gospodarstvu, je pa tudi znanilec pomladi za industrijo 4.0,« je izpostavil Janez Bešter s fakultete za elektrotehniko in nadaljeval, da so ujeli pravi trend v pravem času. Odprtje laboratorija je po njegovem pomembno tudi zaradi vavčerskega sistema. Z vavčerji, ki jih je razpisal Slovenski podjetniški sklad, si lahko tudi podjetja, ki nimajo sredstev, privoščijo razvoj svojih produktov v okolju navidezne resničnosti in se tako prilagodijo novim razmeram na trgu. Tehnologije, ki danes obstajajo, a so še vedno prestižne, bodo dostopne vsem, je dodal Jože Guna iz laboratorija za telekomunikacije in laboratorija za multimedije na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, ki upa, da bo novi laboratorij spodbuda dodatnemu valu podjetništva.

Inovacije za konkurenčnost

»Podjetja inovirajo, da bi ohranila o konkurenčnost na trgu,« pravi Barbara Rovere, raziskovalka modelov odprtega inoviranja in vodja projektov v centru odličnosti InnoRenew. »Da bodo vzdrževala hiter tempo inoviranja, morajo izboljšati sposobnost proizvajanja, integriranja in rekombiniranja znanja.« Navidezna resničnost je po njenem naslednji korak v digitalizaciji poslovanja. Da so tehnologije že prodrle v slovenski prostor, so na konferenci pokazali primeri dobrih praks podjetij Vrooooooom Tovarna, Infomediji, Viar, Pilon AEC in Ensol, ArtRebel 9, 505VR ter Marko Cafnik, Panoptikum (ki je poskrbel za 360-stopinjski videoprenos konference) in Monika Klobčar (VR 360-stopinjska ilustracija).