Ko ocenjujem besede in ravnanja politikov, imam pred očmi naslednje: ali argumentirano razložijo svoje odločitve, odkrito razkrijejo vzroke ter povode zanje in cilje, ki jih želijo doseči. Se zatečejo v obrambo in navedejo razloge, ki nimajo veliko skupnega z resnico. S tem poskušajo ohraniti (pokazati) svojo pozitivno podobo pred javnostjo in samim seboj. Najbolj nizkotno pa je, če nam namerno lažejo. Seveda je za presojo treba imeti čim več objektivnih informacij, do katerih pa se navadni smrtniki teže dokopljemo. Odvisni smo od medijev, njihovega profesionalnega poročanja, etičnih standardov novinarjev, lažnih novic… Ste radi »ovce«? Jaz ne.
Naj najprej »premerim« predsednika vlade in njegovo zavrnitev nastopa pred evropskimi poslanci v Strasbourgu. Imajo prav tisti, ki ga v tem podpirajo in mu čestitajo za pokončno držo? Na govorniški oder ga je namreč povabil Antonio Tajani, ki je še vedno (in kljub vsemu) predsednik evropskega parlamenta. Tisti Tajani… Povabil ga je tik pred volitvami po nekajmesečnem čakanju. Obstaja možnost, da bi ga poslušalo samo nekaj poslancev. Ali imajo prav kritiki, ki govorijo o zamujeni priložnosti, da bi predstavil svojo (našo) vizijo o evropski prihodnosti? Rada bi prikimala Šarcu. Že zato, ker me jezijo poniževalne besede z desne: je »pobegnil«, ker ni sposoben politik; je slab govornik; ne zna angleško, »zgodila bi se Bratuškova«; nihče ga ne jemlje resno; on pa njegovi »šarcizmi«… Da je dober govornik (tudi v angleščini), je že dokazal. Govore pa večini politikov pišejo drugi. Tovrstne zlonamerne izjave služijo samo za zbijanje priljubljenosti, kar je posebno pomembno pred volitvami.
Rada bi Šarcu prikimala, pa mu ne morem. Izgovor o »predvolilnem govoru« je malo za lase privlečen. V Tajaniju (ki bi res moral odstopiti) tudi ne vidim ovire. Šarec bi govoril evropskim poslancem, ne njemu. (Čeprav bi tudi njemu lahko povedal, kar mu gre.) Zavrnitev nastopa pa je lahko tudi pozitivna, ker je govor v novem sklicu parlamenta veliko bolj smiseln in pomemben. (S pripombo, če bo do njega kmalu prišlo in če ni možno imeti govora zdaj in potem.) Morda pa se naši evropski poslanci bojijo, da ga ne bodo več slišali? (Ker ne bodo izvoljeni?) Verjamem, da je Šarec v osnovi pošten politik. Zakaj se je tako »odločil«, bi laže odgovorili njegovi svetovalci.
Premaknila se bom naprej k dosmrtnemu predsedniku SDS, Orbanovemu prijatelju, ki »ima vse zasluge«, da Fidesz ni letel iz EPP, ampak so mu članstvo zamrznili. Saj ne vem, ali sem napisala prav. Peterle namreč trdi, da je za to zaslužen on in ne Janša. (Zdaj vsaj vidim, kdo kaj »velja« v Evropi, pa čeprav si zasluge pripišejo sami ali njihovi »vojščaki«. Mladi temu pravijo »egotrip«, jaz pa manipulacija.) S takimi zaslugami se v resnici sploh ni dobro bahati, ker kažejo na enako preračunljivost in na nedemokratičnost njihovega »lastnika«.
Že dinamika dogovarjanja se mi je zdela smešna, predstava za javnost pač. Orbanu je EPP postavila tri pogoje, ki bi jih moral izpolniti, da Fidesza ne bi izključili. Izpolnil je samo enega, se »neustrašno« dvignil nad EPP, zagrozil s svojimi pogoji, sicer bo odšel. Kako je »lepo«, če izsiljuješ in gojiš lažni (diktatorski) občutek, da lahko o vsem odločaš sam.
Tudi Evropska ljudska stranka se je sprenevedala že več let. Ni je motil Orbanov pohod na demokratične institucije, medije in njegovo širjenje nestrpnosti. Ali to pomeni, da so vrednote EPP samo na papirju in ji več pomenijo koristi, ki jih imajo, na primer, od glasov Orbanovih poslancev? Vezana trgovina? Tudi zadnja odločitev, ki so jo podprli z glasovanjem, kaže na to. Končno so ga, pričakovano, »zamrznili«, on pa je, prav tako pričakovano, izjavil, da se je prostovoljno »zamrznil« sam. Res me zanima, po analogiji z najavljenim skupnim odhodom iz EPP, kdaj se bo zamrznila tudi SDS.
Janša in njegovi gojijo prijateljske odnose (beri: lastni interesi, denar…) s sosedi. Zdaj Orban, Tajani, Salvini, včasih Sanader. Zanje bi naredili vse. Kdo bi si mislil, res so pravi »domoljubi«.
Polona Jamnik, Bled
