Številni Londončani so bili prej zelo presenečeni kot veseli, ko so te dni brali raziskavo o desetih najdražjih mestih na svetu, ker med njimi ni bilo britanske prestolnice – prva mesta si delijo Singapur, Pariz in Hongkong, sledijo Zürich, Ženeva, Osaka, Seul, Köbenhavn, New York, Tel Aviv in Los Angeles – saj zaradi visokih cen marsičesa, posebno astronomsko dragih nepremičnin in prevoza, vse več Londončanov, domorodnih in priseljenih, odhaja iz prestolnice. Po drugi strani London ostaja magnet za Otočane in tujce. Posebno za tujce. Od superbogatih, ki jim ponuja vse, kar jim srce in denarnica poželita, od razkošnih nepremičnin do najboljše izobrazbe za njihove otroke, do vseh drugih, ki si želijo uspeti na svojem področju ali samo boljše živeti.

Glavna skrivnost privlačnosti Londona, ki ni skrivnost, je zelo uspešna londonska ekonomija, ki je motor britanske ekonomije. Zato ni presenetljivo, da so se po brexitskem referendumu, na katerem je za odhod iz EU glasovalo samo pet od 33 londonskih »občin« (59,9 odstotka Londončanov je glasovalo za nadaljevanje članstva v EU, 40,1 odstotka za brexit), pojavile ideje o odcepitvi Londona in tem, da bi prestolnica samostojno ostala članica EU. London ima zelo uspešno ekonomijo ne samo v primerjavi s preostalim delom Britanije, ampak tudi vsemi drugimi svetovnimi metropolami, ki so znane po tem. V zadnjih desetih letih se je londonska ekonomija povečala za petino.

Povečevanje prebivalstva

Ne more biti presenetljivo, da se je v tem obdobju povečalo tudi število prebivalstva širšega Londona. Od začetka leta 2008, ki so mu sledile skoraj desetletne posledice velike globalne finančne krize, do konca leta 2017 se je povečalo za 1,1 milijona in zraslo na dobrih 10 milijonov. Kljub temu da so medtem številni Londončani pripravili kovčke in se iz prestolnice preselili v druge kraje, predvsem Anglije in Walesa. V obdobju, ko se je število prebivalcev prestolnice povečalo za 1,1 milijona, se je iz Londona izselilo približno 550.000 ljudi. Poznavalci ugotavljajo, da to ni značilno samo za London, ampak številna druga velika mesta, posebno v ZDA. Med njimi so Los Angeles, New York, Miami in Chicago.

V primeru Londona učene glave ugotavljajo dva glavna razloga za to, da se število prebivalcev povečuje kljub povečanju števila Londončanov, ki zapuščajo svoje mesto. Eden je število rojstev in smrti. V omenjenem obdobju (2008–2017) se je v Londonu rodilo 790.000 več ljudi, kot jih je umrlo. Drugi razlog je priseljevanje iz tujine, ki ga je probrexitski tabor pred referendum leta 2016 grdo zlorabil za strašenje Londončanov in drugih Otočanov s priseljenci, ki naj bi jim kradli delovna mesta, občinska stanovanja in bolniške postelje. Londonska ekonomija in tudi državno zdravstvo pa sta usodno odvisna od tujcev.

V enakem obdobju (2008–2017) se je število zakonitih priseljencev v London povečalo za 860.000. Več kot polovica teh priseljencev je bila iz Evropske unije. Do konca leta 2017 je bilo v Londonu 3,6 milijona prebivalcev, ki so se rodili v tujini. London ostaja magnet tudi za številne Britance, posebno mlade, stare od dvajset do trideset let, iz vse države. Privlači jih predvsem to, da se v prestolnici lažje in hitreje zaposlijo kot v domačem kraju, ker London ponuja ne samo veliko več služb, ampak tudi daleč največ raznovrstnih služb. V vseh drugih starostnih kategorijah več ljudi odhaja, kot prihaja v prestolnico.

Odhajajo predvsem mlade družine

Statistika ponuja nekaj zelo logičnega: med tistimi, ki zapuščajo London, je največ otrok, starih do štiri leta, in odraslih, starih od trideset do štirideset let. Ker na londonskih železniških postajah ne videvamo samih malčkov s kovčki, je jasno, da gre za mlade družine, ki jim je London preprosto predrag, posebno zaradi izjemno visokih cen nepremičnin in najemnin. Današnji tridesetletniki morajo za nakup dvosobnega stanovanja v dobri četrti Londona plačati skoraj dvakrat toliko, kot so njihovi starši za petsobno hišo pred dvajsetimi leti. Številne mlade družine se ne vračajo v druge dele Britanije, od koder so v London prišli kot samski dvajsetletniki. Dve tretjini ostajata v bližini Londona ali na jugovzhodu Anglije, v najbogatejšem delu Britanije, od koder se starši vozijo v službo v London. Tudi dve uri in več.

Verjamete ali ne: v London se vsak dan vozi v službo 800.000 ljudi iz drugih krajev, tudi tako oddaljenih, kot sta Southampton, ki je od prestolnice oddaljen 129 kilometrov, in Norfolk, ki je oddaljen 190 kilometrov.