Bienalni pregled slovenske ilustracije v Cankarjevem domu skrbno zasleduje slovensko avtorsko produkcijo na tem področju že od leta 1993, razstava pa je priložnost, da se dela kakovostno ovrednotijo, izpostavijo in tudi nagradijo. Letošnji nagrajenci bodo znani ob odprtju razstave (žiriji je predsedoval dr. Sarival Sosič), medtem ko je že jeseni ilustratorska sekcija ZDSLU sprejela odločitev, da nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo tokrat dobi slikar, ilustrator in grafični oblikovalec Kostja Gatnik. Nagrajenec, s katerim bomo intervju objavili v ponedeljek, ima na razstavi posebej odmerjen prostor, kjer so na ogled njegove izbrane ilustracije, knjige in umetnikov dokumentarni portret.
Težavna selekcija
»Vsako leto se žirija sooči z velikim številom prijav,« pravi Nina Pirnat Spahić, vodja razstavnega programa v Cankarjevem domu, članica žirije bienala, »malo več kot polovica projektov pa se na koncu uvrsti v izbor za razstavo. Med izločenimi avtorji so tudi takšni, ki imajo svoje ilustracije izdane v knjigah, in so presenečeni, ko niso izbrani. A pogosto manjše založbe ilustraciji žal posvečajo premalo pozornosti, bolj so naklonjene všečnosti. Tu seveda nimam v mislih Mladinske knjige in nekaterih drugih založb, kjer uredniki in avtorji z vso resnostjo presojajo kakovost in potem tudi na bienale prijavljajo kakovostne projekte.« Žirija bienala sicer zaseda dvakrat: najprej pripravi izbor za razstavo, potem ko razstava že stoji, pa je lažje odločati o nagradah, plaketah in priznanjih.
Za letošnjo bero Nina Pirnat pravi, da je bil prvi vtis žirije mešan; kazalo je, da je le malo izstopajočih del, »ko pa sem začela postavljati razstavo, se je dejansko izkazalo drugače. Manj kot prejšnja leta je ilustracij velikih formatov, ki so za razstavo vizualno bolj hvaležne, kljub temu pa so dela kakovostna, raznovrstna v avtorskih pristopih pa tudi tematsko in tehnično. V postavitvi smo se poigrali z barvnimi podlagami, v prostoru pustili določene razstavne elemente od prejšnje razstave o Ivanu Cankarju, s tem pa popestrili vizualno podobo razstave. Prepričana sem, da tudi tokratni bienale predstavlja veliko zanimivih novosti in da slovenska ilustracija ostaja v zelo dobri formi.«
Slikarji in oblikovalci v ilustraciji
Med prijavljenimi avtorji so že vrsto let tudi nekateri uspešni slikarji, ki se ukvarjajo tudi z ilustracijo in jo vključujejo v svoje ustvarjanje. »Vedno znova nas recimo preseneča in razveseljuje Žarko Vrezec, ki je abstrakten slikar, pticam v svoji poljudnoznanstveni ilustraciji pa zna izrisati vsak najmanjši detajl. Na področju ilustracije je uspešen tudi slikar Vladimir Leben. Tokrat ga bomo ob bienalu predstavili z izvrstnim slikarskim triptihom tudi v ciklu Likovni kritiki izbirajo. V preteklosti so se mnogi znani slovenski slikarji občasno posvečali ilustraciji, šele akademske slikarke Marlenka Stupica, Marjanca Jemec Božič, Ančka Gošnik Godec in Jelka Reichman sodijo v tisto generacijo naših pravljičark, ki so se pravzaprav ukvarjale izključno z njo.«
Med ilustratorji je z leti tudi več oblikovalcev, še opozori Pirnatova, zato bienale iz leta v leto bolj široko odpira vrata različnim vrstam ilustracije in njenim inovativnim tehnikam. Razstavo, ki bo na ogled do 19. maja, bo pospremil obsežen katalog.
