Čeprav smo v zadnjih letih pogosto priča raznim terorističnim akcijam – zadnji dve, ki sta pretresli javnost, sta se pred dnevi zgodili na Novi Zelandiji in na Nizozemskem – ne gre za novo obliko nasilja, saj ga zgodovina beleži že več kot dve stoletji. Slovenija glede tega za zdaj velja za varno državo, v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja, ko smo bili del tedanje skupne domovine Jugoslavije, pa ni bilo tako mirno. Teroristične akcije emigrantskih ekstremističnih organizacij so bile sicer uperjene bolj v prestolnico Beograd in v Hrvaško, vendar se je kot stranski učinek nekaj teh akcij zgodilo tudi na slovenskem ozemlju ali pa so bili žrtve napadov naši rojaki. Leta 1972 je bila ob napadu na jugoslovansko veleposlaništvo na Švedskem ranjena Slovenka Mira Štempihar iz Ruš, leta 1976 pa je bil v nemškem Frankfurtu ustreljen tedanji jugoslovanski konzul, Belokranjec Edvin Zdovc. Najbolj krvavo se je poleti 1972 na ozemlju BiH končal vdor skupine 19 ustaških teroristov. V spopadu z varnostnimi silami so bili likvidirani, na obeh straneh pa je umrlo kar 40 ljudi. Na območju Slovenije je zadnji teroristični dogodek iz tistih časov eksplozija bombe na mednarodnem vlaku pri Trbovljah.
Tempirana bomba v kinu XX. Oktober
BEOGRAD, 15. – V soboto zvečer je v kinodvorani XX. Oktober v Balkanski ulici v Beogradu, v središču mesta eksplodirala tempirana bomba, ki jo je verjetno podtaknila zločinska roka, ki pripada skupini terorista emigranta Ivana Jeliča, ki je 23. maja podtaknil 2 tempirani bombi na beograjski železniški postaji. Eksplozija bombe, ki je bila postavljena v središču dvorane, je med 213 gledalci, večinoma mladih, ranila 87 oseb, med njimi 13 hudo, od katerih so trije še vedno v nevarnem stanju, čeprav se je danes občutno izboljšalo. Med hudo poškodovanimi je tudi 19-letna absolventka srednje tehnične šole Magdalena Novakovič, ki so ji zaradi hudih poškodb morali amputirati obe nogi nad kolenom. (…)
Primorski dnevnik, 16. julija 1968
Prijet atentator
Varnostni organi so izsledili zločinca, ki je lani podtaknil bombo v beograjskem kinematografu (…), nekaj mesecev kasneje pa tudi na beograjski železniški postaji (tu je bilo ranjenih 10 ljudi). Bombe je podtaknil 22-letni Miljenko Hrkač s sodelavcem Antejem Penavićem, oba iz vasi Mokro pri Lištici v bližini Mostarja (Hercegovina). Zločinca sta delala po navodilih ustaškega centra za regrutiranje teroristov v Stuttgartu (Zah. Nemčija).
Dolenjski list, 19. junija 1969
Ustaški napad na poslaništvo SFRJ
STOCKHOLM, 7. – Dva mlada ustaška zločinca sta danes dopoldne v jugoslovanskem veleposlaništvu v Stockholmu z revolverskimi streli težko ranila jugoslovanskega veleposlanika Vladimira Roloviča in tajnico Miro Štempiharjevo. Svetnik veleposlaništva Miodrag Vukadinovič se je lažje poškodoval pri skoku iz 6. nadstropja na balkon 5. nadstropja, ko je šel klicat na pomoč. Stanje veleposlanika Roloviča, ki je ranjen z dvema streloma v glavo in nogo, je kritično.
Terorista, 20-letni Miro Baričič in 22-letni Andjelko Brajkovič, sta danes dopoldne ob 9.45 prišla v veleposlaništvo ter rekla hišniku, da želita podaljšati svoje mornarske dokumente. Hišnik jim je dal ustrezne formularje, ki sta jih pričela izpolnjevati. Medtem je v prostore veleposlaništva prispel veleposlanik Rolovič. Ko je odložil svojo suknjo in se napotil v svojo pisarno, sta se za njim takoj napotila terorista in pričela streljati. Eden od njih je streljal tudi na hišnika, toda na srečo ga ni zadel. (…)
Zanimivo je, da je prvi tajnik jugoslovanskega veleposlaništva Branko Lakič predvčerajšnjim obiskal načelnika oddelka švedske državne policije Ejsberza in ga ob tej priložnosti opozoril, da teroristi ponovno planirajo razne napade. Načelnik švedske policije je dal zagotovila, da so sprožili vse ukrepe, da so pod nadzorstvom vsi teroristični elementi in da se kaj podobnega, kot je bilo v Göteborgu, sploh ne more ponoviti. (…)
Primorski dnevnik, 8. aprila 1971
Eksplozija poštnega paketa v zagrebškem uredništvu Borbe
BEOGRAD, 5. – Danes zjutraj ob 5.30 je v prostorih uredništva »Borbe« v Zagrebu od podtaknjene bombe tragično izgubil življenje 65-letni uslužbenec uredništva Ivan Glujič, oče petih otrok. Glujič, ki je zjutraj sortiral prispelo pošto, je v rokah eksplodiral paket, v katerem je bilo podtaknjeno razstrelivo. Bil je na mestu mrtev. Po izjavi preiskovalnega sodnika, ki je takoj po nesreči prispel na kraj dogodka, bo šele proučitev ostankov razstreliva ugotovila njegovo poreklo. Tragedija bi bila lahko mnogo večja, če bi paket eksplodiral v novinarskem delu uredništvu, kamor je bil očividno tudi namenjen. (…)
Primorski dnevnik, 6. januarja 1972
Po eksploziji jugoslovanskega letala včeraj bombni atentat na brzovlak
BEOGRAD, 27. – Danes zjutraj ob 00.15 je v predzadnjem vagonu brzovlaka Ljubljana-Beograd – neposredno pred železniško postajo Dobova – prišlo do eksplozije, ki je povzročila šest ranjenih oseb in prizadejala veliko materialno škodo. Do eksplozije je prišlo v vagonu, ki je prispel iz Avstrije in bil v Zidanem mostu priključen brzovlaku Ljubljana-Beograd. Takoj po eksploziji so v Dobovo prispeli preiskovalni organi, ki raziskujejo vzroke eksplozije. Vsi poškodovani so jugoslovanski državljani. Prepeljali so jih v zagrebško bolnišnico.
Pred to vestjo je prebivalstvo Jugoslavije pretresla vest o težki letalski nesreči jugoslovanskega DC-9, ki je na progi Stockholm–Beograd, neposredno po preletu vzhodnonemške-čehoslovaške meje, eksplodiralo v višini okrog 10 tisoč metrov. Letalo, v katerem je bilo šest članov posadke in 22 potnikov, večinoma jugoslovanskih državljanov, ki so bili na poti iz Stockholma in Kopenhagna v Zagreb in Beograd, se je pri eksploziji, verjetno podtaknjene bombe, v zraku razletelo. V nesreči so zgubili življenje vsi potniki in člani posadke, razen stuardese Vesne Vulovič, ki je bila s težkimi poškodbami prepeljana v bolnico v Češko Kamenico. Nesreča se je pripetila včeraj popoldne ob 17.20. (…)
Primorski dnevnik, 28. januarja 1972
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.s
