Šarec se sprašuje, čemu je Janševa napoved zahteve za presojo ustavnosti namenjena in kakšen bo učinek tega.
»Spet gre za ustvarjanje političnega nemira,« je ocenil predsednik vlade, ki meni, da je takšno početje popolnoma nesmiselno. »Stvari so povsem pod nadzorom. Znižali smo dolg in ga še znižujemo. Ugodno smo se zadolžili za znižanje dolga in ne za tekočo porabo, kot je bil primer v preteklosti,« je nadaljeval Šarec.
Zatrdil je tudi, da sprejeti rebalans ne krši 148. člena ustave oz. fiskalnega pravila, katerega bistvo je, da morajo biti prihodki in izdatki države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke.
Finančnemu ministru Andreju Bertonclju premier popolnoma zaupa. »Vem, da ve, kaj dela. Za razliko od kakšnega ministra v preteklosti, ki ni bil tako briljanten, kot so nam ga prikazovali, pa ni bilo nobene ustavne obtožbe,« je bil piker Šarec.
»Ravnamo popolnoma odgovorno«
»Minister Bertoncelj, vlada in jaz ravnamo popolnoma odgovorno,« je zagotovil in dodal, da pa ima Janša vso pravico vložiti zahtevo za ustavno presojo, ustavno sodišče pa bo zadevo potem presodilo.
»Če imajo nekateri preveč časa, ker niso sestavili vlade, naj delajo, kot mislijo, da je prav,« je sklenil Šarec.
Sprejeti rebalans letošnjega proračuna je evidentno protiustaven in strukturno najslabši po letih 2009 in 2010, Slovenijo pa nevarno izpostavlja velikemu tveganju v času ohlajanja gospodarske rasti, je sicer na twitterju danes zapisal predsednik SDS Janša.
Kot je napovedal, bodo zato v stranki, ki je v parlamentarni razpravi o rebalansu ves čas opozarjala, da vlada ne posluša opozoril fiskalnega sveta, ki je rebalans zaradi previsoke rasti proračunske porabe negativno ocenil, da je načrtovana poraba previsoka in da v rebalansu ni reform, zahtevali ustavno presojo.
Postopek za oceno ustavnosti lahko z zahtevo med drugim začnejo državni zbor kot ustanova ali tretjina poslancev DZ, državni svet in vlada. Vendar pa ti do tega niso upravičeni, če so predpise, na katere se zahteva nanaša, sami sprejeli.
Če bi se v SDS odločili za vložitev zahteve tretjine poslancev DZ, bi potrebovali podporo vsaj še ene opozicijske stranke, saj imajo 25 poslancev. Rebalansa poleg SDS niso podprli še v NSi, ki ima sedem poslancev. V NSi so zapisali, da bodo svoje nadaljnje korake o možnih ukrepih za razrešitev neustavnega položaja sporočili v začetku naslednjega tedna.
V primeru ugotovljene neustavnosti bi bila po Avbljevih besedah podana tudi podlaga za ustavno obtožbo, šlo pa bi tudi za prelomno točko, ko bi se pokazala verodostojnost države v odnosu do evropskih partneric.
