»Po 52 letih je čas, da ZDA priznajo izraelsko suverenost nad Golansko planoto, ki je ključnega strateškega in varnostnega pomena za izraelsko državo in regionalno stabilnost,« je v četrtek tvitnil Donald Trump in znova razburil mednarodno skupnost s še eno solistično potezo. Z njo naj bi presenetil celo svojega državnega sekretarja Mika Pompea, ki se je med bližnjevzhodno turnejo mudil v Jeruzalemu, a je to malo verjetno, saj se je tik pred tem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem sprehodil ob Zidu objokovanja, še eni od spornih točk v odnosih Izraela s Palestinci, arabskim svetom in mednarodno skupnostjo po okupaciji vzhodnega Jeruzalema leta 1967. Pompeo je to storil kot prvi ameriški državni sekretar in s tem hkrati najvišji član ameriške administracije. Ob zidu so se sicer poklonili že Barack Obama, George Bush in Bill Clinton, prvi kot predsedniški kandidat, druga dva kot bivša predsednika, Donald Trump pa kot aktualni predsednik, a zasebno, torej brez navzočnosti izraelskega voditelja.
V ozadju podpora Netanjahuju pred izrednimi volitvami
Analitiki ne dvomijo, da so vse te poteze Trumpove administracije namenjene podpori Netanjahuju pred aprilskimi izrednimi volitvami. V ta okvir sodi tudi napovedani obisk izraelskega premierja v Washingtonu prihodnji teden. Da gre za njegovo favoriziranje, pa naj bi dokazovalo tudi to, da se Pompeo v Izraelu ni srečal z nobenim od opozicijskih kandidatov. V State Departmentu so prav slednje izkoristili za trditev, da ne gre za predvolilno podporo enemu od kandidatov, ampak zgolj srečanje z aktualnim državnim vodstvom, pri čemer je Pompea sprejel še izraelski predsednik Reuven Rivlin. Netanjahu ni zamudil priložnosti, da se ameriškemu predsedniku zahvali za »zgodovinsko odločitev«, s katero Trump ne bo imel težav v kongresu, kjer jo je senator Lindsey Graham že ocenil za »modro in na splošno mega«.
Tega mnenja niso drugod po svetu. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je dejal, da ostaja stališče EU do okupacije Golanske planote nespremenjeno. Enostranske poteze ZDA so zavrnili v Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji, iz Moskve pa izrazili upanje, da gre zgolj za Trumpov tvit in da bo pri tem tudi ostalo. V Arabski ligi nasprotno prevladuje ocena, da sedanji predsednik tlakuje pot za uradno ameriško priznanje izraelske suverenosti nad Golansko planoto, kar je zanjo »docela v nasprotju z mednarodnim pravom«. Odmevno je protestiral ameriški zaveznik ZDA v Natu, turški voditelj Recep Tayyip Erdogan, ki je ob robu izrednega zasedanja organizacije islamskega sodelovanja v Carigradu dejal, da »nikoli ne bomo dovolili legitimacije okupacije Golanske planote«.
Omenjeno območje, veliko 1200 kvadratnih kilometrov, je Izrael zasedel med šestdnevno vojno junija 1967 in si ga priključil poldrugo desetletje kasneje. Strateška planota varuje Galilejsko jezero in reko Jordan, življenjsko pomembna izraelska vodna vira, judovski državi pa omogoča nadzor nad Libanonom in Jordanijo ter predvsem Sirijo in le 60 kilometrov oddaljenim Damaskom. Na območju živi okoli 40.000 ljudi, polovica je judovskih priseljencev, preostalo so druzi in sirski alaviti. Siriji ni uspelo povrniti nadzora nad Golansko planoto v vojni leta 1974, ki se je končala s premirjem in namestitvijo modrih čelad ZN vzdolž razdelilne črte. Dolgoletna pogajanja o vrnitvi zasedenega ozemlja Damasku niso dala nobenega rezultata. Državljanska vojna v Siriji in sodelovanje Irana v njej pa sta v Izraelu utrdila prepričanje, da na planoti obstoji ali se zruši njegova varnost.
