Gradbeni inšpektorat ostaja pri svojem stališču. Potem ko mu je upravno sodišče drugič vrnilo v odločanje zahtevo vrhniške občine, ki hoče postati stranka v postopku v primeru Kemisa, je namreč zavrnil zahtevo občine in sklenil, da je predelovalec odpadkov po požaru upravičeno gradil brez gradbenega dovoljenja. Tokrat je bil inšpektorat nekoliko manj skop z informacijami kot pri prejšnjih dveh odločanjih, vendar konkretnega vsebinskega odgovora še vedno ni podal, zato vsaj javno ni znano, zakaj natančno je bilo Kemisu dovoljeno zgradbo obnavljati brez gradbenega dovoljenja. Čeprav je upravno sodišče v sodbi konec januarja precej očitno namignilo, da bi Kemis za obnavljanje poškodovanega dela stavbe potreboval gradbeno dovoljenje, se inšpektorica Barbara Pezdirc z utemeljitvijo sodišča ni strinjala.
Iz zadnje sodbe upravnega sodišča je bilo mogoče razbrati, da bi občina Vrhnika po mnenju sodišča morala biti stranka v postopku in da bi inšpektorat moral presojati, ali je Kemis poškodovano stavbo upravičeno obnavljal brez gradbenega dovoljenja, s čimer je sodišče pritrdilo zahtevam vrhniške občine oziroma civilne iniciative. Sodišče je tedaj inšpektorat namreč že drugič pozvalo, da se mora opredeliti do navedb občine o tem, da so se na poškodovanem objektu izvajala gradbena dela. Tega na prejšnjih odločanjih ne inšpektorat ne ministrstvo za okolje na nobeni od dveh stopenj nista naredila.
Postopek spremembe okoljevarstvenega dovoljenja
Tokrat se je ob tretjem odločanju inšpektorat sicer jasno opredelil, da Kemisu ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljena na podlagi četrtega odstavka prvega člena zakona o graditvi objektov. Ta določa izjeme v primerih, da se preprečijo oziroma zmanjšajo posledice neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč. Inšpektorica je zapisala, da so v dveh zapisnikih o inšpekcijskem pregledu (15. decembra 2017 in 13. aprila 2018) ugotovili, da Kemis spada med te izjeme, vendar še vedno ni znano, zakaj spada mednje. Inšpektorica je torej skoraj leto in pol po tem, ko je občina podala zahtevo za vstop v postopek, pojasnila, v katerem dokumentu je podlaga za njeno odločitev, a ni razložila, kakšna je vsebina zapisnikov, na katere se sklicuje. Tako sodišče in prebivalci Vrhnike ostajajo brez razlage, zakaj občina ne sme vstopiti v postopek.
Vrhničani se nameravajo pritožiti zoper to odločitev, in sicer na drugo stopnjo, kar pomeni, da bo tretjič odločalo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Če bo znova pritrdilo inšpektoratu, pa gre pričakovati, da bo tretjič odločalo tudi upravno sodišče. Medtem ko poteka pravno preigravanje in vračanje žogice iz ene institucije v drugo, Kemis že nekaj časa spet obratuje na vsej površini podjetja, ne da bi bilo dokončno odločeno, ali je prenovo izpeljal v skladu z zakonom, obenem pa agencija za okolje (Arso) po uradni dolžnosti vodi postopek spremembe Kemisovega okoljevarstvenega dovoljenja. Kot so nam pojasnili na Arsu, to počnejo »na podlagi 5. točke v 1. odstavku 78. člena zakona o varstvu okolja, ki predvideva preverbo in morebitno spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, če obratovalna varnost procesa ali dejavnosti zahteva uporabo drugih tehnik zaradi novih, boljših tehnologij«.
