Vrste burkežev je pred časom zapustil Šarec, z županovanjem v Kamniku se je namesto norčevanja iz drugih odločil izpostaviti kritikom in kritikam. V zadnjem prestopnem roku se je podal med politike, celo naš prvi minister je postal. Tu izkoristim priložnost in mu čestitam za odločni ne predsedniku evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju. S čimer je izrazil stališče predsednika slovenske vlade predsedniku evropskega parlamenta z ostro zavrnitvijo njegovih fašistoidnih nastopov v Bazovici ter hvalospeva prvaku fašistov Benitu Mussoliniju. S tem je naš premier hkrati evropskim poslancem dal vedeti tudi, da bi morali Tajanija razrešiti vodilne funkcije (česar evropski poslanci iz SDS, predvsem Romana Tomc, ne doumejo ali tega zavestno nočejo razumeti).

Tudi Pahor in Karel bi bila rada duhovita. Če se Karlu to včasih celo posreči, pa se predsednik države prevečkrat vede šemasto. V povsem drugačen koš pa sodi Janša. Praviloma je zelo resen, iz nasprotnikov pa se norčuje, se jim posmehuje in jih žali, hkrati pa često hodi po robu zakonitosti. Skratka, našteti štirje politiki z začetka tega pisma se med seboj močno razlikujejo in nikakor niso enaki.

Marjan Weisseisen, Golnik