In zdaj k bistvu problema. V mojem okolju sem po svojem položaju večkrat soočen s slovesi od tega sveta, naj bo to v okviru društva, ki ga vodim, ali pa v krogu znancev, sosedov, prijateljev. Zgodilo se mi je že, da sem prišel na pogreb in se od pokojnika ni nihče poslovil z živo besedo in zadnjo mislijo. Hudo slab priokus sem imel takrat in zdaj skrbim, da še tako skromen človek dobi svoj zadnji pozdrav, kot se spodobi za ljudi. To smo na nivoju človeškega, sosedskega, društvenega uredili, kot se spodobi.

Se pa zgodi, da umre pomemben človek, nekdo, ki je pustil pečat v družbi, bil zaslužen za skupnost, za kulturo, za narod, za državo… Temu primerno se odzove skupnost, ko gre za pomembne osebnosti, tudi javni mediji, radio, TV itd. Takrat zmoremo priznati, da ima človek zasluge za to in ono, da si zasluži biti še zadnjič spoštovan in pospremljen s tega sveta s častmi.

Zato nisem mogel verjeti, da je »uravnoteženosti« zmanjkalo ravno pri odhodu zadnjega narodnega heroja (v mestu heroju, Ljubljani!) Draga Flisa - Strele. Odgovorna urednica RTVS Manica Janežič Ambrožič je bila mnenja, da si smrt zadnjega moškega narodnega heroja v Republiki Sloveniji ne zasluži nobene pozornosti, da to pač ni novica, ki bi sodila v nabor primernih za objavo v javnem mediju. In to v času, ko v udarnem terminu namenjajo dolge minute iztirjencem, ki si režejo roke za odškodnino, da omenim samo najbolj kričeč primer.

Seveda Janežičevi ni jasno, da svoje »uravnotežitvene« službe ne bi imela, če ne bi v ključnem zgodovinskem času Drago in njemu enaki prijeli za orožje in branili raztrgano domovino. Tudi »osamosvojiteljev«, ki prodajajo svojo izkrivljeno zgodbo in razdvajajo narod, ne bi bilo nikjer. In tako zaradi uravnoteženosti redno vabijo k sebi tudi šefa največje opozicijske stranke, ki na svoji zasebni TV sicer bruha ogenj in žveplo po javni RTV, deli nacionalki nasvete in bere levite, oni pa ga mirno poslušajo in se poslovijo od njega z njegovim mnenjem. In prav zaradi strahu pred njim si ne upajo objaviti vesti o smrti narodnega heroja. Neznosno nepokončno in brez ponosa.

Zato se spoštovanemu Dragu Flisu - Streli, slovenskemu narodnemu heroju, opravičujem v imenu tistih, ki vemo za njegov delež pri ustvarjanju pogojev za svobodno slovensko državo; opravičujem se, da nam ni uspelo predreti zidu zaslepljenosti in strahu, ki vlada vse od osamosvojitve naprej (vedno bolj), da bi nekdo na javni RTV prebral nekaj besed o njegovi poti, kot se dogaja v pokončnih državah. Opravičujem se tudi v imenu tistih, ki bi mu morali izkazati hvaležnost in spoštovanje, pa tega niso zmogli, ker jim je pomanjkanje narodove zavesti vzelo še tisto malo verodostojnosti, ki bi jo nujno potrebovali za opravljanje svojega odgovornega novinarskega poklica na javni RTV.

Srečo Knafelc, Krvava Peč