Italijanska tovorna ladja Grande America, ki je prejšnji torek potonila v Atlantskem oceanu blizu francoske obale, je poleg številnih zabojnikov prevažala še 2210 avtomobilov. Na krovu je bilo več deset audijev različnih modelov (A3, A5, Q7, RS4 in RS5) pa tudi porschejev, med drugim primerki ekskluzivnega in redkega modela 911 GT2 RS. Ti so namesto v rokah novih brazilskih lastnikov, ki so zanje odšteli po najmanj 267.000 evrov, pristali na dnu morja.
Vnovič bodo zagnali proizvodnjo
V normalnih okoliščinah takšna nesreča za Porsche ne bi predstavljala velike ovire za dostavo novih vozil, a so proizvodnjo tega najhitrejšega modela 911 prejšnji mesec končali. Najverjetneje zaradi dolgoletne zvestobe strank prestižni nemški znamki (in zasoljene cene) bodo v Stuttgartu izjemoma vnovič zagnali proizvodnjo ter aprila izdelali peščico dodatnih modelov 911 GT2 RS. Brazilski kupci bi se z njimi lahko postavljali in dirkali že junija. Skoraj pet kilometrov pod morsko gladino so po neuradnih podatkih pristali štirje primerki tega modela, ki so v Brazilijo pluli v družbi še 33 drugih porschejev.
214 metrov dolga Grande America je 333 kilometrov od francoske obale potonila prejšnji torek. Vzrok nesreče sicer še ni znan, je pa ogenj, ki je dva dni prej sprožil uničujoč požar, najverjetneje izbruhnil v enem od avtomobilov in se razširil na 365 zabojnikov na ladji. V 45 od njih so bile shranjene nevarne snovi, med drugim na stotine ton klorovodikove kisline in 70 ton žveplove kisline. Poleg teh bi nevarnost za okolje lahko predstavljalo 2200 ton goriva, ki je v morju ustvarilo tri več kilometrov dolge madeže. Njihovo širjenje skušajo francoske oblasti zadnji teden zajeziti z obsežno čistilno akcijo, ki jo je prvih nekaj dni oteževalo izredno slabo vreme. Sonce in mirnejši valovi so danes omogočili obširnejša dela na območju razbitine, kjer so francoski mornarici na pomoč priskočili španski kolegi z dvema vlačilcema. Razvoj dogodkov in morebitno širjenje madežev z letalsko floto spremljajo tudi iz zraka, s pomočjo letal pa skušajo locirati tudi zabojnike, ki jih tok odnaša po svoje.
Madež bi obalo lahko dosegel v desetih dneh
Omejevanja širjenja naftnega madeža v Biskajskem zalivu so se Francozi lotili s posebnimi napravami na ladjah, ki preprečujejo širjenje oljnega madeža, onesnaženo vodo pa »prečiščujejo« tudi s pomočjo vlečnih mrež. Vsak dan na analizo pošljejo večje število vzorcev (kontaminirane) vode, da bi tako določili najbolj umazana območja in potencialno z nevarnimi snovmi okuženo vodo. Meteorološki in oceanografski pogoji, oddaljenost od obale pa tudi druge okoliščine trenutno kažejo, da bi prvi oljni madeži francosko obalo lahko dosegli v desetih dneh, ocene strokovnjakov pa kažejo na veliko verjetnost onesnaženja obale.
Da potop ladje, ki je bila na poti iz Hamburga v Maroko, nato pa še naprej v Brazilijo, ne bo imel resnih posledic za okolje, je že dan po nesreči miril francoski pomorski prefekt za Atlantski ocean, viceadmiral Jean-Louis Lozier. Mnogi okoljevarstveniki se z njim ne strinjajo, tudi Christian Buchet, direktor centra za oceanske študije na Katoliškem inštitutu v Parizu, ki pravi, da so snovi, ki so zgorele v požaru, onesnažile zrak, tiste, ki so potonile, pa morje. V okoljevarstveni skupini Robin Hood se bodo zaradi povzročene škode v okolju pritožili na okrožno sodišče v Brestu. »Na stotine ton strupenih snovi je potonilo na območju, izjemno bogatem z ribami, planktonom in morskimi živalmi,« so pojasnili.
