Kot so navedli, naj bi do kršitev prišlo v postopkih odločanja o vračilu gradov Olimje in Podčetrtek s pripadajočimi posestmi, ki sta bila po 2. svetovni vojni zaplenjena njihovim pravnim prednikom. Pritožniki naj bi pričakovali, da jim bo premoženje vrnjeno na podlagi zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in sodne prakse, vendar je bil njihov zahtevek zavrnjen.
Pritožniki so namreč v treh sodnih okrajih z zahtevkom za vračilo drugega zaplenjenega premoženja uspeli, v postopku pred okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah, ki je bil predmet pritožbe pred ESČP, pa ne, čeprav naj bi vsa štiri sodišča odločala na podlagi identičnega dejanskega stanja in istih predpisov. Pritožnikom so sporno premoženje najprej vrnili s pravnomočnim sklepom, ki ga je potrdilo tudi vrhovno sodišče, a je kasneje ustavno sodišče odločilo drugače. Temu je v nadaljevanju sledilo tudi vrhovno sodišče.
Ker je slednje v ponovnem odločanju zahtevek pritožnikov za vračilo zaplenjenega premoženja zavrnilo, jim je bila s tem dokončno odvzeta pravica do vrnitve zaplenjenega premoženja, saj drugega upravnega postopka zaradi poteka rokov niso več mogli sprožiti, so pojasnili na odvetništvu.
ESČP: Sodba je nesprejemljiva
Pritožniki so pred ESČP zahtevali povračilo nepremoženjske škode, in sicer v višini 30.000 evrov za vsakega izmed njih (skupaj 90.000 evrov), ter povračilo premoženjske škode v višini 11,1 milijona evrov, ki naj bi nastala kot posledica kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah v postopkih pred slovenskimi sodišči.
ESČP je z današnjim sklepom pritožbo v celoti razglasilo za nesprejemljivo. Odločilo je, da je pritožba v delu, ki se nanaša na arbitrarnost v postopkih vračanja zaplenjenega premoženja ter na odsotnost dostopa do ustavnega sodišča očitno neutemeljena. V delu o nedopustnem posegu v pravico do mirnega uživanja premoženja pa je nesprejemljiva za obravnavo. Glede nerazumno dolgega trajanja sodnih postopkov je pritožbo zavrglo kot prepozno, saj so bili pritožbeni očitki podani izven šestmesečnega roka.
Na državnem odvetništvu so odločitev v tej zadevi označili za izjemno pomembno tako zaradi visokega zahtevka pravičnega zadoščenja kot tudi zaradi obrazložitve ESČP glede možnosti države, da vloži ustavno pritožbo zaradi kršitve človekovih pravic. Po njihovem mnenju je pomembna tudi zaradi očitkov glede arbitrarnosti, pomanjkljive obrazložitve odločb domačih sodišč ter glede tega, da pritožniki niso imeli dostopa do ustavnega sodišča.
