Pet pred dvanajsto je Evropska unija danes v Bruslju iskala soglasje, da Britancem vendarle da še eno priložnost za urejen izstop iz osemindvajseterice. Iskanje dogovora, kako dolgo in pod kakšnimi pogoji so pripravljeni Britancem podaljšati izstopno obdobje iz Unije, pa se je zavleklo. Dve uri so sedeli z britansko premierko Thereso May in jo spraševali, zakaj je prepričana, da ji v tretje lahko uspe ločitveni dogovor spraviti čez brvi britanskega parlamenta. Zanimalo jih je tudi, kaj bo storila, če bo dogovor naslednji teden vnovič zavrnjen. A očitno ni bila prepričljiva v odgovorih, zato so spremenili načrte.

Po sestanku z Mayevo so še brez njene prisotnosti razpravo nadaljevali med seboj. In na tej točki sprva predvideno podaljšanje do 22. maja, torej dneva pred začetkom evropskih volitev, ni bila več edina možnost. Datumu, za katerega so se nekateri voditelji ogrevali že ob prihodu na vrh, se je pridružila možnost krajšega podaljšanja – do 7. maja, torej dneva pred predvidenim vrhom EU, na katerem naj bi kovali prihodnost EU po brexitu.

Dve možnosti, pozno zvečer pa še tretja

Zakaj omenjeni datumi? Predlog kratkega tehničnega podaljšanja do 22. maja, kot se je glasil prvotni evropski kompromisni predlog Združenemu kraljestvu, je živel le nekaj ur. Evropski voditelji so ga bili pripravljeni ponuditi le pod pogojem, da bi britanski parlament prihodnji teden potrdil ločitveni dogovor. Za takšno podaljšanje se je izrekel tudi glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier. »Storili smo vse, kar je bilo v naših močeh. Zdaj je odločitev v rokah britanskega parlamenta,« je malce vdano v usodo dejal Barnier. Njegove besede so bile še kako na mestu, saj so se med evropskimi voditelji porajali resni dvomi, ali lahko kratko podaljšanje do 22. maja sploh kaj spremeni.

Nejevolja evropskih voditeljev je bila izjemna. Zrcalila se je tudi v prvotnem sklepu, da mora nova izjava britanske premierke o ločitvenem dogovoru, ki naj bi jo pripravljala pred naslednjim glasovanjem v parlamentu, ustrezati vsebini ločitvenega dogovora.

A ob odobritvi kratke in pogojne preložitve brexita so se vrstila svarila, da se je treba pripraviti tudi na možnost, da se bo prihodnji teden vnovično glasovanje o ločitvenem dogovoru v britanskem parlamentu spet sfižilo. Francoski predsednik Emmanuel Macron je bil povsem jasen: v takšnem primeru je brexit brez dogovora neizogiben, Francija pa je nanj pripravljena. »Še vedno si želimo najti dogovor,« je medtem miril luksemburški premier Xavier Bettel, a tudi on je črnega petra za primer vnovičnega padca brexitskega dogovora v britanskem parlamentu že potisnil na Otok.

7. maj je v igro očitno prišel kot alternativna možnost, očitno ob resnem zavedanju evropskih voditeljev, da Mayeva nima veliko možnosti prihodnji teden ločitveni dogovor spraviti skozi parlament. Novi sklepi vrha so 7. maj omenjali kot neke vrste fleksibilen podaljšek, ki bi ga lahko še podaljšali. V osnutkih sklepov so med vrsticami namreč ponudili možnost, da Britanci pred 7. majem zaprosijo za vnovični – daljši odlog brexita. Posledično je bilo v predlogu sklepa zapisano, da bi Velika Britanija lahko do 11. aprila priglasila namen sodelovati na evropskih volitvah. To pa bi pomenilo, da bi še nekaj časa ostali člani EU, evropski svet pa bi moral razmisliti o vnovični odložitvi brexita. Morda za leto ali dve – do konca aktualne večletne finančne perspektive, kot je to že predlagal predsednik evropskega sveta Donald Tusk.

V igri je bila prav tako še možnost odložitve brexita do konca leta, najbolj liberalna pa je predvidevala, da datuma brexita sploh ne bi določili. Pozno zvečer pa je Tusk tvitnil, da bo, če Britanci ločitvenega dogovora zopet ne sprejmejo, podaljšanje veljalo zgolj do 12. aprila.