Regionalne volitve na Nizozemskem, ki odločajo tudi o sestavi senata, so – dva dni po pokolu v multikulturnem Utrechtu – presenetile z velikim uspehom nove populistične stranke Forum za demokracijo (FvD), ki jo je leta 2016 ustanovil uveljavljeni kolumnist ter univerzitetni profesor prava in zgodovine Thierry Baudet. Njegova stranka, ki je protipriseljenska in protievropska, a razen šibke desničarske stranke Geerta Wildersa nima zaveznikov, je dobila ravno toliko glasov kot stranka premierja Marka Rutteja VVD, to je okoli 14,5 odstotka. S tem sta obe zmagovalki volitev, a le številčno gledano. V resnici je premier Rutte veliki poraženec.
Premier išče novo večino
Zaradi uspeha FvD, ki bo imela 12 od 75 senatorjev, je vladna koalicija štirih desnosredinskih strank z Ruttejevo na čelu izgubila večino v senatu, saj je padla z 38 na 31 senatorjev. Vsega skupaj je v senat prišlo kar 12 strank.
Večina v senatu je za vlado nujna, saj mora zgornji dom parlamenta potrditi vsak predlog zakona. Rutte se bo za dosego večine verjetno odslej poskušal opirati še na Zelene, ki imajo po novem 9 senatorjev. Morda mu bo prišlo prav, da je pred nekaj tedni naredil načrt za boj proti podnebnim spremembam. Težava pa je, da se njegova stranka vse bolj nagiba na desno, kot je sicer značilno za večji del strank v Evropi, kar naj bi bilo povezano z zelo nizko rodnostjo na tej bogati celini in zelo visoko v revni Afriki oziroma s tem, kakšne sklepe iz teh dveh dejstev delajo volilci v Evropi.
Uspeh »branitelja zahoda«
Deloma bi lahko tudi na tak način razumeli velik sedanji uspeh 36-letnega Baudeta, ki je naklonjen Donaldu Trumpu in Vladimirju Putinu. O EU meni, da slabi države in s tem demokracijo, zato je svoji stranki tudi dal ime Forum za demokracijo. Je privrženec »inkluzivnega in strpnega« nacionalizma, v islamu pa podobno kot Wilders vidi nevarnost. Kot drugi radikalni desničarji Baudet napada politične elite, ki naj bi bile nesposobne in arogantne, med drugim tudi bruseljska birokracija. EU predvsem očita, da je izbrisala meje med državami. Nekaj časa se je zavzemal tudi za nexit, torej za izstop Nizozemske iz EU. Zdaj hoče najprej videti, kako bo za Britance potekal brexit.
Podpirajo ga osebe in spletne strani, ki so za »upor proti državi« ali proti muslimanom, celo tisti, ki so za »samoodločbo belcev« ali proti feminizmu, tako da Baudet združuje tudi različne skrajneže. Ima se za branitelja zahodne kulture in je nasprotnik multikulturalizma, ki naj bi ga predstavljala Evropska unija. Pri tem kot zgodovinar meni, da je EU moderna različica rimskega imperija, ki naj bi tudi zaradi te svoje kulturne raznolikosti oslabel. Vsekakor nagovarja volilce, ki bi se radi vrnili k »tradicionalnim vrednotam«, tudi verne katoličane. Sam pravi, da sta nanj kot mladega študenta zgodovine močno vplivala 11. september in naslednje leto umor Pima Fortuyna, skrajno desnega nizozemskega politika, sicer deklariranega geja, ki je postal žrtev nekega levičarja.
Pokol v Utrechtu mu je koristil
Sedanji Baudetov uspeh je mogoče pripisati tudi ponedeljkovemu napadu na tramvaju v Utrechtu, kjer je moški turškega rodu do smrti ustrelil tri ljudi, sedem je bilo ranjenih. Baudet je kot Wilders za napad obdolžil vladne stranke (čeprav te v resnici močno omejujejo priseljevanje): »Uničujejo nas ljudje, ki nas bi morali varovati. Vse Ruttove vlade so pustile meje na široko odprte in k nam spustile na sto tisoče ljudi, ki imajo popolnoma drugačno kulturo od naše.«
