Planica je v zgodovini smučarskih skokov poskrbela za številne odmevne dosežke in ponesla ime Slovenije v svet. V dolini pod Poncami sta bila postavljena dva zgodovinska mejnika: prva poleta čez magični meji 100 in 200 metrov. A senzacijo je predstavljala že mnogo prej, celo na prvi mednarodni tekmi daljnega leta 1934.
Na Bloudkovi velikanki so bili tedaj junaki Norvežani z dvakratnim olimpijskim prvakom Birgerjem Ruudom (92 m) in njegovim bratom Sigmundom (95 m s padcem) na čelu. Že takrat so se pojavile težnje po prvem skoku čez 100 metrov, ki je sledil že čez dve leti. Petnajstega marca 1936 je 18-letni Avstrijec Sepp Bradl s poletom 101,5 metra navdušil kar 15.000-glavo množico v dolini pod Poncami. Planiška prevlada z rekordom 120 metrov iz leta 1948 je trajala do leta 1950, nato pa se je sesula lesena konstrukcija doskočišča.
Na nove rekorde je morala Planica čakati precej let – prišli so šele z novo letalnico bratov Gorišek. Premiera marca 1969 je bila vrhunska s kar štirimi svetovnimi rekordi: 156 metrov Bjorn Wirkola (Norveška) in Jiri Raška (Češka), 160 metrov Bjorn Wirkola in 165 metrov Manfred Wolf (Nemčija). Prav zaradi dosežkov v Planici so strokovnjaki in funkcionarji tedaj spoznali, da je čas za smučarske polete kot samostojno disciplino in uvedbo svetovnih prvenstev. Premierno prvenstvo so leta 1972 zaupali prav Planici.
Smučarski poleti so se nato zaradi predolgih daljav in preslabe varnosti znašli na robu preživetja. Leta 1987 so prireditelji v Planici kljub prepovedi objavili nov svetovni rekord Poljaka Pjotra Fijasa, ki je skočil 194 metrov. Tedaj se je začela vladavina Planice s svetovnim rekordom do leta 2011. Na letalnici bratov Gorišek je 17. marca 1994 Avstrijec Andreas Goldberger prvi poletel več kot 200 metrov. Pristal je pri 202 metrih, a pri tem po snegu podrsal z rokama, tako da rekord ni veljal. Le nekaj minut zatem je Finec Toni Nieminen pristal pri 203 metrih in tako uradno postal prvi človek, ki je preletel magično mejo. Rekord letalnice ima v lasti Poljak Kamil Stoch, ki je pred dvema letoma skočil 251,5 metra, še pol metra dlje je pred tremi leti neslo Slovenca Tilna Bartola, a je pri doskoku padel, zato dosežek uradno ni štel, lani se je enako zgodilo Avstrijcu Gregorju Schlierenzauerju pri 253,5 metra. Zadnji svetovni rekord na letalnici bratov Gorišek je postavil Norvežan Björn Einar Romören, ki je 20. marca 2005 poletel 239 metrov.
Gregor Terzič
