Da spletni iskalnik google poleg strani, ki jih iščemo, med rezultati iskanja prikazuje tudi oglase, je verjetno znano vsakemu njegovemu uporabniku. Ta praksa je spletni strani omogočila rast v spletnega velikana. Manj znano pa je, da Google ne prodaja zgolj svojega oglasnega prostora, temveč tega najema tudi na drugih straneh. Zakupljeni oglasni prostor pa nato prodaja posameznim podjetjem, blogom in drugim, ki želijo, da se glas o njih razširi po spletu.
Google je s pomočjo storitve AdSense daleč največji posrednik spletnih oglasov v Evropski uniji in po podatkih Vestagerjeve od leta 2006 premore kar 70-odstotni delež posredniškega trga v Uniji. Vestagerjeva je hkrati povedala, da se skrivnost tako velikega deleža ne skriva v pomanjkanju povpraševanja po drugih oglasnih posrednikih. Še več, raziskava komisije je pokazala, da si lastniki spletnih strani vsekakor želijo večjo ponudbo oglasnih posrednikov kot tudi možnost neproblematičnega hkratnega objavljanja oglasov različnih oglasnih posrednikov. Komisija pravi, da je Google z letom 2006 prav zaradi teh želja v pogodbe s spletnimi stranmi pričel uvajati ilegalne klavzule in pri tem izkoriščal svoj prevladujoči položaj.
Googlove sporne klavzule
Leta 2006 je Google v pogodbe o nakupu oglaševalskega prostora na spletnih straneh lastnikom le-teh naložil prepoved prodaje prostora na isti strani konkurentu. Leta 2009 je Google omenjeno klavzulo sicer umaknil, a jo je nadomestil z zelo podobno. Namesto popolne prepovedi oglasov konkurentov je podjetje zahtevalo, da spletne strani vključijo vsaj minimalno določeno število Googlovih oglasov in jih postavijo na najbolj vidna in najbolj privlačna mesta za nabiranje klikov.
Za nameček je Google od lastnikov spletnih strani, ki so podjetju želeli prodati svoj oglasni prostor, zahteval, da ob vsaki spremembi oglasa konkurenta pred tem dobijo pisno privoljenje s strani Googla. To je vključevalo tudi spremembe velikosti, barve in pisave v konkurentovih oglasih.
Google s klavzulami ustvaril začaran krog
Vestagerjeva je pojasnila, da je spletno oglasno posredovanje močno odvisno od števila uporabnikov storitve, kar pomeni, da je obseg ključnega pomena za konkurenčnost. Googlove klavzule pa so vodile v začaran krog, ki je konkurentom onemogočal pridobivati na obsegu ter s tem še bolj utrjeval položaj ameriškega velikana.
»Googlovi konkurenti niso imeli pogojev za rast in konkuriranje podjetju. Lastniki spletnih strani pa so imeli omejene možnosti za prodajo oglaševalskega prostora. Zato so se morali vse bolj zanašati na Google. Ta pa je s tem postajal samo še močnejši,« je povedala komisarka in dodala, da Google ni imel nobenega razloga, da bi v pogodbe vnašal omenjene klavzule, z izjemo želje, da bi konkurentom omejeval rast. Komisija je zato ocenila, da je bilo Googlovo ravnanje od leta 2006 do leta 2016 nezakonito. Konkurentom je onemogočalo inoviranje in konkuriranje na trgu. Lastniki spletnih strani in oglaševalci pa so imeli hkrati manj izbire in so si lahko zato izpogajali slabši izkupiček od prodanega oglasnega prostora oziroma višjo ceno Googlovega posredovanja oglasa. »Breme tega je na koncu nosil potrošnik,« je še pojasnila komisarka.
Google je sporne klavzule sicer umaknil iz pogodb leta 2016, ko je komisija podjetje opozorila na spornost, a škoda je bila že storjena. Google je dosegel tako velik delež trga, da konkurenti preprosto ne morejo zares zaživeti.
Komisija je Google oglobila za 1,49 milijarde evrov oziroma 1,29 odstotka njegovega prometa prodaje v letu 2018. Odločitev je prav tako odprla vrata za tožbe oškodovanih zaradi Googlove prakse na sodiščih držav članic Unije.
Skupna višina vseh glob, ki jih je komisija naložila Googlu, sedaj znaša 8,2 milijarde evrov, kar je veliko, a še vedno manj od 10 odstotkov njegovega letnega prometa. Sredstva iz glob, če jih potrdi sodišče, pa se razporedijo med države članice glede na višino njihove članarine v Uniji.
