Predsednik madžarske vlade Viktor Orban in njegova stranka Fidesz do nadaljnjega ne bosta smela sodelovati v delovanju največje evropske politične skupine, kar pomeni, da Fidesz ne bo sodeloval v predvolilni kampanji kot del Evropske ljudske stranke (EPP), njen predsednik Viktor Orban pa se ne bo smel udeleževati zborov EPP pred vsakim evropskim vrhom. Usoda Fidesza v Evropski ljudski stranki bo v rokah trojke, ki bo podala oceno o stanju demokracije na Madžarskem, ocenjevalci Viktorja Orbana pa bodo nekdanji predsednik sveta EU Herman Van Rompuy, nekdanji predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering (CDU) in nekdanji avstrijski kancler Wolfgang Schüssel.
Avstrijski kompromis
Takšna rešitev je na koncu večurne vroče debate za zaprtimi vrati dobila skoraj soglasno podporo, slovenski predstavniki v EPP pa so jo predstavljali kot kompromisno rešitev. Evropski poslanec Lojze Peterle (NSi) je po razpletu pojasnil, da je na skupščini predlagal rešitev po vzoru rešitve iz leta 2000, »tako imenovano avstrijsko rešitev, kjer je šlo za prostovoljni suspenz, to idejo pa je podprl tudi Janez Janša«. Gre za model kompromisa, ki so ga v EPP uporabili pred slabima dvema desetletjema, ko je njihova članica, avstrijska Ljudska stranka oblikovala koalicijo s svobodnjaki Jörga Haiderja, zaradi česar je bila Avstrija tedaj izolirana za nekaj časa, Ljudska stranka severne sosede pa se je samozamrznila za določeno obdobje. Takšno rešitev so uporabili tudi v primeru Fidesza, slednji se je formalno sam začasno izločil iz EPP, to pa je omogočilo poenotenje celotne politične skupine. Takšno rešitev so na koncu podprle tudi vse tri slovenske članice EPP.
Janša se je boril za Orbana
Pri poteku skupščine EPP je velik pečat pustil tudi prvak SDS Janez Janša (sicer velik zaveznik Viktorja Orbana), ki je v ponedeljek, dva dni pred srečanjem, naslovil na predsednika EPP Josepha Daula in vse članice skupine pismo, v katerem je pozval k odpovedi glasovanja o usodi Fidesza ali pa preložitev glasovanja. Na sami skupščini pa se je po pričevanju udeležencev srečanja ves čas zavzemal za ublažitev pogojev, ki so jih postavljali zlasti nemški krščanski demokrati, ali iz CSU ali CDU. Nemška predsednica konservativne stranke CDU Annegret Kramp - Karrenbauer je namreč pred skupščino dejala, da se morajo v Fideszu bolj potruditi in ponovno pridobiti njihovo zaupanje. Janša je v pismu zavzemal drugačno stališče, evropske konservativce je svaril, da tvegajo razdor v EPP, če bi izključili Fidesz in Viktorja Orbana iz največje evropske politične skupine. Medtem ko so številne stranke članice EPP očitale Fideszu, da s svojo protievropsko in protimigrantsko politiko krši evropske vrednote, se je Janša spraševal, katere jedrne vrednote naj bi Fidesz sploh kršil.
Orban bo vztrajal pri svojem
Prvak SDS je bil zadovoljen z razpletom, čeprav so pred tem v SDS (tako kot v SLS) nasprotovali kakršnim koli sankcijam, izključitve ali zamrznitve članstva pa niso podpirali. Z razpletom je bil zadovoljen tudi predsednik NSi Matej Tonin, ker so se zanj zavzemali od začetka. »Zamrznitev članstva Fidesza je ustrezna rešitev. Krščanskodemokratske vrednote so tisto, kar EU drži skupaj, zato od njih ne odstopamo. Sedaj ima Fidesz priložnost, da se k njim vrne,« je dejal Tonin. Po skupščini EPP je Viktor Orban na novinarski konferenci pojasnil, da ne namerava spreminjati svoje politike, še zlasti na področju migracij. Viktor Orban je bil v zadnjem obdobju sicer tarča hudih očitkov, da omejuje samostojnost sodne veje oblasti v državi, ogroža svobodo medijev in onemogoča delovanje civilnodružbenim organizacijam.
