Zdaj že nekdanji minister za zdravje Fakin je ob primopredaji poslov premiera seznanil z aktualnim stanjem in izzivi na področju zdravstvenega resorja. Na ministrstvu so za STA pojasnili, da je z odstopom Fakina funkcija prenehala tudi državni sekretarki Pii Vračko. Šarec je medtem v DZ že poslal kandidaturo Aleša Šabedra za novega ministra.

Čeprav je že dlje časa znano, da bo Šarec namesto Fakina predlagal generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Šabedra, pa je premier v torek v DZ poslal obvestilo, da bo do imenovanja novega ministra vodenje zdravstvenega resorja prevzel sam. V njegovem kabinetu razlogov za to niso pojasnili, saj da gre pač za Šarčevo odločitev.

Lebnu tudi uradno prenehala funkcija ministra za okolje

V nadaljevanju današnje seje se je DZ seznanil tudi z odstopom Jureta Lebna s funkcije ministra za okolje in prostor. Do imenovanja novega ministra bo sicer še opravljal tekoče posle, je navzočim na seji povedal predsednik DZ Dejan Židan.

Po vetu državnega sveta ponovno potrdili novelo proračunskega zakona

DZ je danes vnovič potrdil novelo zakona o izvrševanju državnega proračuna. Ponovno odločanje je zahteval državni svet, ki se ne strinja s preskromno odmerjenimi sredstvi za občine. Zaradi veta so bili tokrat potrebni glasovi absolutne večine poslancev in te so poleg poslancev koalicijskih strank prispevali še v Levici in SNS. Državni svetniki so odložilni veto na 6. marca sprejeto novelo zakona o izvrševanju proračuna, ki ureja izvajanje istega dne sprejetega rebalansa, izglasovali prejšnji teden. Čeprav imajo občine zaradi dogovora vlade s sindikati javnega sektorja višje stroške, pa jim novela ni zvišala povprečnine za leto 2019, so opozarjali.

DZ naj novelo zakona zavrne, je danes zahteval državni svetnik Milan Ozimič. Vlada bi morala po njegovih besedah pripraviti nov zakon, v njem pa urediti znesek povprečnine, ki pripada občinam v skladu z zakonom o financiranju občin, upoštevati pa tudi obveznosti iz naslova dogovora vlade s sindikati javnega sektorja. Zaradi izboljšanja plač zaposlenih v javnem sektorju v številnih občinah namreč ne bodo zmogli pokriti stroškov višjih plač zaposlenih v vrtcih in ostalih javnih zavodih, je pojasnil.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je očitke državnih svetnikov zavrnil kot neutemeljene. Novela zakona o izvrševanju proračuna ureja zgolj vsebine, ki so vezane na tehnično izvršitev rebalansa proračuna, višina povprečnine pa je bila določena že s prejšnjo različico zakona, je pojasnil. Spomnil je tudi na dogovor ob uskladitvi višine povprečnine novembra lani, da bo posebna delovna skupina preverila učinke zvišanja plač zaposlenih v javnem sektorju na višino stroškov občin ter predlagala spremembe zakonodaje, s katerimi bi se zmanjšali stroški občin. Časa za to ima šest mesecev, zato se zdi Bertonclju veto državnih svetnikov preuranjen. DZ je novelo zakona tokrat potrdil s 57 glasovi za in 26 proti. Za so poleg poslancev vseh petih koalicijskih strank glasovali še poslanci Levice in SNS. Tudi tokrat pa svojih glasov niso prispevali poslanci SDS in NSi.

Marko Pogačnik (SDS) je nasprotovanje pojasnil z besedami, da je vlada pripravila rebalans proračuna, ne da bi upoštevala potrebe po reformah. »V SDS smo prepričani, da Slovenija potrebuje reforme predvsem na področju pokojnin in zdravstva. In te reforme so nujno potrebne,« je dejal. V NSi pa so po besedah Mateja Tonina glasovali proti zaradi previsoko načrtovane porabe države z rebalansom, na kar je opozoril tudi fiskalni svet. V koalicijskih strankah so državni svet spomnili, da je vlada višino povprečnine določila v skladu z dogovorom z reprezentativnimi združenji občin. »Vlada ne beži pred odgovornostjo in se zaveda morebitne problematičnosti višine povprečnine,« je dejal Andrej Rajh (SAB) in tako kot Bertoncelj dodal, da so si predstavniki vlade in občin dali šest mesecev časa za preučitev ustreznosti dogovorjene povprečnine in tudi za ukrepanje.

V Levici se po besedah Luke Mesca strinjajo, da bi lahko občine dobile več denarja, vendar pa so proračunske dokumente podprli, ker prinašajo v slovenski politični prostor več pozitivnih novosti. Konec je pretiranega varčevanja v javnem sektorju, zagotovljenih je več sredstev za pokojnine, dodeljena so sredstva za dvig plač v javnem sektorju, ukinjena je zamrznitev socialnih transferjev in zajamčen je dvig proračunskih sredstev za zdravstvo, je naštel. Če novele zakona ne bi podprli, bi to pomenilo financiranje proračunskih uporabnikov po dvanajstinah, je opomnil Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS). To pa bi bil »grozljiv udarec tako za lokalne skupnosti kot tudi za velik del javnega sektorja«, je opozoril in napovedal podporo poslancev svoje stranke noveli zakona, kar sicer ne pomeni, da na splošno podpirajo vlado. Nasprotno, še toliko bolj ji bodo gledali pod prste, je napovedal.

Ministrski kandidaturi Simona Zajca in Aleša Šabedra že v državnem zboru

Premier Marjan Šarec je v DZ poslal kandidaturi za dva nova ministra. V skladu s poprejšnjimi napovedmi državnemu zboru v imenovanje za novega ministra za zdravje predlaga generalnega direktorja UKC Ljubljana Aleša Šabedra, v imenovanje za novega ministra za okolje in prostor pa državnega sekretarja na omenjenem ministrstvu Simona Zajca.

Potrdili tudi interventni zakon za primer brexita brez dogovora

Državni zbor je danes podprl predlog zakona o ureditvi določenih vprašanj v primeru brexita brez dogovora. Za zakon, ki ga je predlagala vlada, z njim pa želi predvsem zagotoviti ohranitev pravic slovenskih državljanov v Veliki Britaniji in britanskih v Sloveniji, je glasovalo 50 od 66 navzočih poslancev, štirje so bili proti.

Državni zbor je predlog zakona obravnaval po nujnem postopku. V predstavitvi stališč pred glasovanjem je večina poslanskih skupin napovedala podporo predlogu.

Kot je poudarilo več poslancev, je situacija glede brexita trenutno precej negotova, zato je prav, da se Slovenija pripravi tudi na najslabši možni scenarij, to je izstop brez dogovora. Izpostavljali so tudi, da se status in pravice slovenskih državljanov v Združenem kraljestvu in britanskih v Sloveniji ne sme poslabšati, a so tudi opozorili, da je nujna vzajemnost pri zagotavljanju pravic. Slovenskim državljanom v Združenem kraljestvu in britanskim v Sloveniji naj bi z zakonom zagotovili ohranitev pravic, kot je npr. pokojninska doba, doba, ki je osnova za nadomestilo za primer brezposelnosti ter nadomestila iz naslova starševskega varstva. Je pa za dostop britanskih državljanov do nekaterih pravic predvidena vzajemnost, kar pomeni, da se posamična pravica zagotovi le, če imajo tudi slovenski državljani v Veliki Britaniji primerljivo pravico.

Predlog zakona določa tudi prehodno obdobje po brexitu, v katerem bodo lahko Britanci še naprej zakonito prebivali v Sloveniji na podlagi dovoljenj, ki so jim bila izdana kot državljanom EU. Zakon jim bo omogočil pridobitev dovoljenja za prebivanje, kakršna se v obliki biometričnih izkaznic izdajajo državljanom tretjih držav, omogočilo pa se jim bo tudi, da pridobijo status rezidenta za daljši čas.

Pri izgonu treh bosanskih državljanov prišlo do odtekanja zaupnih podatkov

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih služb ugotavlja, da so kriminalne združbe, ki se ukvarjajo z drogami in gospodarskim kriminalom, intenzivirale delovanje, zato Sovi in policiji predlaga, naj še posebej pozorno spremljata to področje. Ugotovila je tudi, da je v primeru izgona treh bosanskih državljanov prišlo do odtekanja zaupnih podatkov.

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je na današnji za javnost sicer zaprti seji glede delovanja kriminalnih združb ugotovila, da so svoje delo intenzivirale zlasti kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem prepovedanih drog (predvsem kokaina), gospodarskim kriminalom in pranjem denarja, zato je Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) in policiji predlagala, naj intenzivno spremljata to področje.

Komisija je obravnavala tudi primer treh bosanskih državljanov s prebivališčem v Sloveniji, ki so morali po poročanju televizije POP TV zaradi povezanosti z islamskimi skrajneži v Bosni in Hercegovini zapustiti Slovenijo. Komisija je ugotovila, da je v tem primeru prišlo do odtekanja zaupnih podatkov v javnost, zaradi česar zdaj pričakuje poročilo o opravljenem internem nadzoru ter o ukrepih, ki jih bodo v zvezi s tem sprejeli predstojnik Sove, policija in ministrstvo za notranje zadeve.

Tudi na seji DZ večina proti predlogu SDS za podporo resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu

Državni zbor je v zadnjem delu današnje izredne seje opravil splošno razpravo o predlogu deklaracije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki so ga vložili poslanci SDS. Enako kot na parlamentarnem odboru za pravosodje, ki je zavrnil predlog, se je tudi tokrat proti njemu izrekla večina poslanskih skupin.

DS spremembi zakona o zdravstveni dejavnosti odreka podporo, podpira pa novelo zakona o kazenskem postopku

Državni svet (DS) je danes obravnaval predloga spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti in novele zakona o kazenskem postopku. Predlogu spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki po navedbah predlagateljev iz Levice preprečuje privatizacijo zdravstvenih storitev, je odrekel podporo, podprl pa je predlog novele zakona o kazenskem postopku.