Mi (Jordan Peele, 2019)

Režiser, ki je predlani navdušil z grozljivko Zbeži!, nadaljuje v enakem žanru, le da v še bolj srhljivem tonu tudi v svojem naslednjem filmu, ki ga opisujejo kot mešanico Cronenberga, Hitchcocka in Hanekejevih Nenavadnih iger. Glavno vlogo v njem imata Lupita Nyong'o in Winston Duke, ki kot zakonca Gabe s svojima otrokoma hočeta v hiši na plaži preživeti nekaj mirnih dni počitnic, ko se k njima povabijo nepovabljeni gosti. Že tako bizarna izkušnja postane še bolj bizarna, ko se izkaže, da gre za njihove dvojnike, rek »Biti sam svoj največji sovražnik« pa dobi dobesedni pomen. (Kolosej)

Ne bom več luzerka (Urša Menart, 2018)

O režijskem prvencu mlade slovenske scenaristke in režiserke, ki redno sodeluje z uveljavljenimi slovenskimi filmarji, je bilo veliko povedanega že ob lanskem Festivalu slovenskega filma, na katerem je njen film prejel vesno za najboljši film, scenarij in igralko v stranski vlogi. A glede na to, da v redno distribucijo prihaja šele zdaj, velja nanj opozoriti še enkrat. Aktualen film o današnji generaciji mladih, ki po koncu študija ne vedo, kako naprej in kam s seboj, je svež veter za domačo kinematografijo, izpostaviti pa velja tudi igralsko zasedbo z Evo Jesenovec in nagrajeno Živo Selan na čelu. (Kolosej)

Poslednji Srb na Hrvaškem (Predrag Ličina, 2019)

Obremenjenost Hrvatov s Srbijo je v Poslednjem Srbu na Hrvaškem, prvi hrvaški zombijevski komediji, dobila prostor na popolnoma svoj, satiričen način. Hrvaški Srbi so v filmu edini, ki so odporni proti zombijevskemu virusu - grozoviti nalezljivi pošasti, ki se širi brez zadržkov. Duhovit film, v katerem vidimo znana hrvaška igralska imena, med katerimi sta Krešimir Mikić in Tihana Lazović, povezuje zgodba o zagrebškem plejboju (Mikić), ki se pred zombiji poda v beg s svojo najljubšo igralko (Hristina Popović), na poti pa manevrira med napadi zombijev in komičnimi situacijami. (Kolosej)

Deček nevihte (Shawn Seet, 2019)

Na velikem platnu lahko v družbi družine ujamete avstralsko klasično zgodbo Colina Thielea o nenavadnem prijateljstvu. Avstralski igralec Geoffrey Rush, ki živi v spominu ljubiteljev filma predvsem po z oskarjem nagrajeni glavni vlogi v filmu Sijaj (1996), je Michael Kingley oziroma deček nevihte. Upokojen poslovnež in dedek, ki svoji vnukinji pove zgodbo svoje mladosti, ko je na odmaknjeni obali rešil in vzgojil pelikana gospoda Percivala. Mladi avstralski igralec Finn Little se je za vlogo zares zbližal s skupino teh veličastnih ptic. (Kolosej)

Ženska, ki poje (Denis Villeneuve, 2010)

V Slovenski kinoteki lahko že danes ujamete eno od modernejših filmskih presežnic, ki je bila nominirana za oskarja v kategoriji za najboljši tujejezični film. Kanadski režiser Denis Villeneuve (Iztrebljevalec 2049, Prihod, Sicario: Onkraj zakona) je pretresljivo pripoved o bratu in sestri, ki se v iskanju svojih korenin odpravita na nemirni Bližnji vzhod, posnel po uspešni istoimenski igri Wajdija Mouawada. Počasen tempo in poetična kinematografija Andréja Turpina se povsem prilegata zgodbi, ki je med drugim v jedru izrazito protivojno sporočilo. (Slovenska kinoteka)