Podjetniki, ki delujejo v novomeškem starem mestnem jedru, so že večkrat dvignili glas v zvezi s prenovo Glavnega trga, ki se po več kot enem letu ta mesec vendarle končuje. Pred kratkim pa je Zavod Grem v mesto, ki združuje večino poslovnih subjektov v mestnem jedru, na poziv občine opravil temeljito mnenjsko analizo med podjetniki, zlasti glede prometnega režima skozi staro mestno jedro pa tudi o drugih vidikih poslovanja v prenovljenem mestnem središču.
Kot pojasnjujeta Ana Petančič in Jana Murgelj iz Zavoda Grem v mesto, so vprašalnik poslali na sto naslovov trgovcev, gostincev in drugih poslovnih subjektov in prejeli 83 odgovorov. Anketa je pokazala, da so mnenja predvsem glede zapore mestnega jedra deljena, tako da je nemogoče podati enoznačen odgovor za ali proti popolni zapori Glavnega trga.
»To je pričakovan rezultat glede na to, da nam niso znana osnovna dejstva, kako bi bil videti scenarij ob zaprtju prometa čez Glavni trg oziroma ob sprostitvi prometa, kje, kdaj in koliko bi bilo parkirnih mest, kako bo z omejitvijo hitrosti, ali se bodo v bližini gradile garažne hiše in podobno,« pojasnjujejo v Zavodu Grem v mesto.
Nujna so nova parkirišča
So si pa podjetniki enotni, da je treba urediti nova parkirišča za obiskovalce in zaposlene, kot najboljšo lokacijo za glavno mestno parkirišče večinoma omenjajo parkirišče v Kandiji. Razmišljajo tudi o uvedbi krožnega prometa ali pa rešitvi, podobni ljubljanskemu kavalirju, v primeru popolnega zaprtja Glavnega trga za promet pa od občine zahtevajo dodelan predlog o možnostih dostave in dostopa za prebivalce.
Dokler rešitve za popolno zaporo Glavnega trga ne bodo izdelane do te mere, da bodo ustrezale tako poslovnim subjektom kot obiskovalcem in stanovalcem, občini predlagajo kompromisno rešitev z dvema zapornicama. Eno bi postavili ob vhodu v mestno jedro med Florjanovim in Glavnim trgom, to je med tržnico in Hišo kulinarike, druga zapornica ali potopni stebriček pa bi bil ob izstopu z Glavnega trga, tik ob križišču s Sokolsko ulico.
Na tak način bi, kot pojasnjujejo v Zavodu Grem v mesto, obiskovalcem mesta omogočili kratkotrajno, denimo 30-minutno zadrževanje z avtomobilom na Glavnem trgu, po pretečenem času pa bi zaračunali visoko parkirnino. »Tako se znebimo večinskega tranzita skozi mestno jedro, rešujemo pa tako dostavo in dostop prebivalcev do domov kot dostop obiskovalcev do trgovin in lokalov. Hkrati omejimo tudi motorni promet ob dela prostih dnevih, večerih in prireditvah.«
Kot poudarjata Petančičeva in Murgljeva, gre za (začasno) kompromisno rešitev. »V Zavodu Grem v mesto si ne želimo, da se podjetniki in javnost razdelimo na dva pola glede zapore mestnega jedra za promet, ampak da drug drugemu pripoznamo prostor ter v največji meri ugodimo vsem.«
Predloge morajo najprej preučiti strokovne službe
Kot je pojasnil novomeški župan Gregor Macedoni, je občina na podlagi razprav v zadnjih mesecih pripravila predlog prometnega režima, ki naj bi ga vzpostavila po prenovi. Šlo naj bi za popolno zaprtje Glavnega trga z izjemo dostave in intervencijskih poti. Predvideni prometni režim po Glavnem trgu naj bi podrobneje razložili potem, ko ga bodo natančno preučile tudi strokovne službe.
Kakorkoli, glavni cilj tako poslovnih subjektov kot mestne občine je oživitev Glavnega trga, le način, kako to storiti, še ni povsem jasen. Po mnenju podjetnikov je ključno odgovoriti na vprašanje, koliko parkirnih mest je še potrebnih za »vzdržno poslovanje subjektov v mestnem jedru ter udobje obiskovalcev in stanovalcev«, ter pripraviti strategijo oživljanja mestnega jedra, pri čemer mora občina natančno opredeliti, katere vsebine bo podpirala in sofinancirala, da bodo primerne in da jih bo dovolj.