Argentinski predsednik Mauricio Macri je napovedal, da se bo na letošnjih volitvah potegoval za drugi mandat. V tekmo se podaja z neizpolnjenimi obljubami iz leta 2015 in v nezavidljivi situaciji, ki je lani državo pripeljala na rob bankrota. A si njegova vlada obeta, da bo finančni neoliberalni reševalni recept, ki ga je predpisal Mednarodni denarni sklad (MDS) v zameno za več milijard dolarjev posojila, letos prinesel želene rezultate.

V televizijskem intervjuju v nedeljo zvečer je Macri povedal, da se bo oktobra potegoval za še en štiriletni mandat. Svojo odločitev je pojasnil s tem, da se je z njegovo vlado »začela nova pot«, in se zatem vprašal: »Le kako bi lahko ob tem dejal, da sem se utrudil? Gre za odgovornost do ljudi, ki so stavili na spremembe.«

Macri je novembra 2015 kot kandidat desne koalicije Cambiemos (Spremenimo) z 51,34 odstotka glasov premagal levosredinskega kandidata Daniela Sciolija, ki te dni prav tako začenja predvolilno kampanjo. Med kandidati so še druga imena tako na desnici kot na levici, tako znotraj kot zunaj peronističnega gibanja. Omenja se tudi nekdanjo predsednico Cristino Fernandes de Kirchner.

Obupni gospodarski rezultati

Argentinski predsednik je v intervjuju priznal, da se je v sedanjih ekonomskih razmerah mnogo ljudi znašlo v težavah. »Prevzamem odgovornost za to, kar vidim v domovih, podjetjih, trgovinah. Vem, da mnogi težko shajajo skozi mesec, prav tako vem, kaj se je lani začelo dogajati v Argentini,« je rekel. Macri je leta 2015 med drugim obljubljal, da bo odpravil proračunski primanjkljaj in zunanje dolgove, znižal inflacijo, pospešil ekonomski razvoj s pomočjo tujih investicij in zmanjšal revščino. A so po treh letih vladanja rezultati slabi. BDP je padel za 2,6 odstotka, po predvidevanjih MDS se bo letos skrčil še za 0,5 odstotka. Devalvacija nacionalne valute pesos je bila 290-odstotna v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je problem zase, saj je velik del izdelkov široke potrošnje iz uvoza. To je tudi eden izmed vzrokov nenehno rastoče inflacije: v zadnjem letu dni je bila 51,3-odstotna, do konca mandata pa naj bi po najbolj optimističnih napovedih dosegla 211 odstotkov v primerjavi z letom 2015. Gospodarstvo je v recesiji, industrijski sektor dela s polovično zmogljivostjo.

Javni dolg se je od leta 2010 povečal s 40 na 94,6 odstotka BDP, pri čemer je zunanji dolg do zasebnih upnikov narasel na več kot 100 milijard dolarjev. Zaradi obveznosti do tujih upnikov in domačega varčevanja v tujih valutah se je država aprila lani znašla na robu bankrota oziroma pred gospodarskim zlomom, nezmožna poravnavati zunanje dolgove in druge obveznosti. Rešil jo je MDS s 57 milijardami dolarjev posojila, kar je največja odobrena vsota v zgodovini te institucije. A bo po mnenju ekonomistov to le deloma zadostovalo za pokritje obveznosti do tujih upnikov. Te letos znašajo 42,4 milijarde dolarjev, prihodnje leto pa 39,9 milijarde. Ob tem so tuje investicije po podatkih nacionalnega inštituta za statistiko v upadanju, letos naj bi se zmanjšale za nadaljnjih 9,5 odstotka.

Obupne razmere za mlade

Pogoji, ki jih je postavil MDS za odobritev posojila, so klasično neoliberalni, kot je strogo varčevanje, ki še dodatno prizadene prebivalstvo. V zadnjih mesecih je po podatkih Argentinske katoliške univerze (UCA), katere analize običajno držijo, revščina zajela še 2,1 milijona prebivalcev, tako da se je v tej kategoriji znašlo že 13,6 milijona oziroma 33,6 odstotka Argentincev. Od teh je 2,47 milijona skrajno revnih, saj ne zaslužijo niti za hrano. Poročilo UCA navaja, da krizo najbolj občutijo mladi: skoraj 57 odstotkov mlajših od 17 let živi pod pragom revščine. Predsednik Macri zatrjuje, da je revščina v upadanju in da je njegova vlada ustvarila tisoče novih delovnih mest, a je realnost povsem drugačna. Ob tem v bistvu preseneča dejstvo, da je še vedno na oblasti, saj velja argentinska družba za eno bolj konfliktnih v Latinski Ameriki z izredno močnimi sindikalnimi organizacijami.