Po burni razpravi na nujni seji, katere sklic je zahtevala poslanska skupina Levica, so člani OZP zavrnili dva od treh sklepov, ki jih je predlagala ta stranka, so pa podprli tri sklepe koalicijskih poslanskih skupin.
Zavrnili so predloga Levice, da vlada prekliče sklep o prepoznanju Guaidoja za začasnega predsednika, pa tudi da bi se morala vlada v prihodnje pridružiti prizadevanjem za stabilizacijo razmer v Venezueli v okviru Združenih narodov. So pa podprli priporočilo vladi, naj v prihodnje aktivno zavzema stališča, ki nasprotujejo vsakršni vojaški intervenciji v Venezueli, med drugim skladno z ustanovno listino ZN.
Večina članov odbora je podprla še priporočilo vladi, da se v okviru Evropske unije in ključnih mednarodnih organizacij Slovenija aktivno zavzame za mirno reševanje krize v Venezueli, da se pomaga prebivalcem Venezuele s humanitarno pomočjo preko mehanizmov Rdečega kriza, ZN in EU ter da v prihodnje zunanje ministrstvo redno poroča o stanju v Venezueli in delovanju Slovenije v zvezi s tem.
Sicer pa so današnjo razpravo na OZP zaznamovali predvsem očitki zaradi domnevnega zavajanja in širjenja dezinformacij glede razmer v Venezueli ter vprašanje ideološkega boja med levico in desnico, ki se trenutno bije tudi v Venezueli. Poslanci so navajali tudi zelo različne razloge za krizo v Venezueli. Medtem ko v Levici za to krivijo predvsem ameriške sankcije, v koalicijskih strankah predvsem krivijo slabo upravljanje predsednika Nicolasa Madura.
Pri Levici so med drugim opozarjali, da je slovenska vlada s prepoznavanjem Guaidoja le sledila ZDA, ki imajo v Venezueli predvsem naftne interese in so večkrat zagrozile z vojaško intervencijo.
Cerar: odločitev ni bila sprejeta pod vplivom ZDA
Medtem pa je zunanji minister Miro Cerar trdil, da vladna odločitev ni bila sprejeta pod vplivom ZDA in da so jo sprejeli samostojno v sozvočju s stališčem Evropskega parlamenta in večino članic EU. S prepoznavanjem pa so stopili na stran ljudi, ki tam čakajo na pomoč. Ob tem je napovedal, da bo Slovenija za humanitarno pomoč Venezueli namenila 50.000 evrov.
Minister je še ponovil, da je vlada prepoznala Guaidoja za začasnega predsednika izključno z namenom, da razpiše in izvede svobodne, poštene in demokratične volitve in da mu ne priznavajo nobenega drugega mandata, saj so ostale stvari še vedno v domeni venezuelske vlade.
V razpravi pa so se pojavili tudi očitki na račun pomanjkljivega sodelovanja slovenske izvršne in zakonodajne veje oblasti. Tako je poslanec SD Milan Brglez izrazil razočaranje, da se vlada pred takšnim sklepom ni posvetovala z državnim zborom. Po njegovem prepričanju bi moral biti pri tovrstnih odločitvah na nek način pravočasno vključen tudi parlament.
Predsednik nacionalne skupščine Venezuele Guaido se je v januarju samooklical za začasnega predsednika države, saj v večinsko opozicijski skupščini ne priznavajo novega predsedniškega mandata Madura. Več držav je nato prepoznalo Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, med njimi sredi februarja tudi slovenska vlada. Glavni argument za prepoznavanje je bila sicer izvedba novih demokratičnih volitev v državi.
