Trenutno je v slabem stanju 62 od skupno 155 rek, jezer in drugih površinskih vodnih teles ter trije od 21 podzemnih vodnih virov (Savinjska, Dravska in Murska kotlina), v včeraj objavljenem revizijskem poročilu o učinkovitosti dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode ugotavlja računsko sodišče. Čeprav se slovensko prebivalstvo s pitno vodo večinoma oskrbuje iz podzemlja, iz površinskih virov pa pridobi vsega tri odstotke pitne vode, je zaradi kroženja vode treba varovati vsa vodna telesa, opozarjajo revizorji.
Dejanske obremenitve večje od ocenjenih
Po njihovih ugotovitvah država to počne slabše od pričakovanj. Ministrstvo za okolje in prostor je sicer določilo glavne vzroke ogrožanja virov pitne vode. To so različna hranila, fekalije in posebne (strupene) snovi iz industrije, komunalnih čistilnih naprav, kmetijstva in odlagališč odpadkov, pa tudi človeško poseganje v količine vode ter v struge rek in brežine. Pri tem revizorji opozarjajo, da z nadzorom ni mogoče zajeti vseh snovi, ki obremenjujejo vode, nadzor globljih vodonosnikov (tudi termalnih) pa je pomanjkljiv. Dejanske obremenitve voda so tako lahko še večje od ocenjenih, problem pri ocenjevanju obremenitev pa povzroča tudi dejstvo, da okoljsko ministrstvo ni zagotovilo primerljivosti podatkov s preteklimi obdobji.
Skladno z ugotovljenimi grožnjami je država sprejela vrsto ukrepov za zmanjšanje obremenjevanja voda. Tako naj bi prilagodili kmetijske prakse in zmanjšali nitrate iz kmetijskih virov, zgradili javna kanalizacijska omrežja, določili vodovarstvena območja in podlage za dovoljevanje posegov v prostor ter poostrili inšpekcijski nadzor nad obremenjevanjem voda. Ker pa je izvajanje ukrepov po ugotovitvah računskega sodišča slabše od načrtovanega, Slovenija najverjetneje ne bo dosegla zastavljenega cilja, to je dobrega stanja voda (razen izjem) do leta 2021.
Zmanjšati moramo uporabo nitratov
To pa ni zgolj krivda ministrstva za okolje in prostor, temveč tudi drugih ministrstev in lokalnih skupnosti, ki so poleg tega po opozorilih revizorjev v letih 2017 in 2018 le delno spremljali in poročali o izvajanju ukrepov.
Ne glede na to računsko sodišče predvsem od okoljskega ministrstva zahteva, da zaustavi slabšanje stanja globokega vodonosnika Dravska kotlina, ki ga ogrožajo nitrati in atrazin, in razišče vzroke za prisotnost atrazina v podzemnih vodah kljub prepovedi uporabe tega herbicida od leta 2002. Poleg tega revizorji ministrstvu priporočajo, naj pri pripravi načrta upravljanja voda upošteva tudi morebitno regionalno pomanjkanje vode, zagotovi primerljivost analiz obremenjevanja voda med različnimi obdobji, predlaga dodatne ukrepe za zmanjšanje vnosa nitratov iz kmetijskih virov in opredeli kazalce, s katerimi bo lahko ugotavljalo učinkovitost ukrepov. Za odzivno poročilo ima ministrstvo 90 dni časa.
