»Ko danes govorimo o šolskem sistemu v Sloveniji nas mednarodne primerjave po povprečnih dosežkih učencev in dijakov praviloma uvrščajo nad povprečja sodelujočih izobraževalnih sistemov, ponekod tudi pred sisteme, s katerimi se želimo primerjati,« je dejala Eva Klemenčič z inštituta, ki je povzela nekatere rezultate mednarodnih raziskav PIRLS, TIMSS, ICCS, PISA, ki se nanašajo na različne, v peticiji omenjene vidike šolskega sistema.

»Ali zbrani podatki res kažejo tako dramatično sliko, kot se jo skuša predstaviti v javnosti,« se je vprašala in hkrati odgovorila, da je na nekaterih področjih stanje skrb zbujajoče, na drugih pa ravno obratno. Raziskava trendov znanja iz matematike in naravoslovja TIMSS 2015 kaže, da je letno število ur pouka v 4. razredu med najnižjimi med vsemi sodelujočimi izobraževalnimi sistemi.

Spomnila je, da pri domačih nalogah več kot polovica staršev poroča, da ima njihov otrok domačo nalogo vsak dan, četrtina staršev vsak dan pomaga otroku pri domači nalogi, na Finskem le 12 odstotkov. »Problematično je, da pri nas kar polovici otrokom starši skoraj vsak dan preverijo, ali je naloga narejena pravilno, na Finskem je takih komaj tretjina,« je pojasnila.

Slovenija med državami z najmanjšo motivacijo otrok

Opozorila je, da so pri motivaciji otrok za učenje Finska, azijske države in Slovenija v skupini držav, ki se borijo z najnižjo motivacijo otrok za učenje med vsemi državami oziroma drugimi izobraževalnimi sistemi. »Finska to zaznava kot nacionalni problem, vendar niti po večji posebni raziskavi še ni odkrila razlogov za to, kakor tudi razlogi niso jasni pri nas,« je poudarila.

Sicer na Pedagoškem inštitutu vsekakor podpirajo razpravo o kakovosti izobraževalnega sistema, a menijo, da je izrednega pomena, da so v razpravo vključeni vsi deležniki v izobraževanju.

Za to se je zavzel tudi Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko ljubljanske filozofske fakultete, ki sicer peticijo za spremembo šolskega sistema društva Svet staršev, ki jo je podpisalo več kot 22.000 ljudi, razume kot neke vrste simptom, da javnosti želi, da se o vprašanjih vzgoje in izobraževanja opravi resnejša razprava. Pri tem se mu zdi izjemno pomemben odziv stroke in tudi šolske politike.

»Naloga stroke je, da tlakuje pot argumentirani s podatki podprti razpravi in da tudi razmišlja o sistemskih rešitvah, ki lahko zagotovijo kakovostno izobraževanje za vse otroke ne glede na njihov socialno-ekonomski status,« je pojasnil Štefanc, ki ne upa trditi, da je na to odgovor nova bela knjiga. V vsakem primeru pa bo to dokument, ki bi moral po njegovem prepričanju nastajati zelo premišljeno.