»Oskrba s pitno vodo je po našem mnenju ena najbolj ustrezno urejenih javni služb pri nas,« je ob robu današnjega strokovnega srečanja na temo pitne vode poudaril Iztok Rozman iz Zbornice komunalnega gospodarstva.
Podjetij, ki se ukvarjajo z oskrbo s pitno vodo, je v Sloveniji okoli 60, vseh izvajalcev javne službe pa nekaj čez 100. Na javne vodovode je priključenih okoli 92 odstotkov prebivalstva, država pa si je za cilj zadala ta delež povečati na 96 odstotkov.
»Zakonodaja je v tem trenutku sorazmerno dobro urejena,« je o področju oskrbe s pitno vodo povedal Rozman. Največja skrb izvajalcev javne službe trenutno pa je, kako bo v zakonodajo prenesena pred kratkim v ustavo zapisana pravica do pitne vode.
»Že ob sprejemanju ustavne spremembe smo poudarjali, da je sistem oskrbe s pitno vodo v Sloveniji robusten, deluje dobro in na primerljivi ravni z drugimi razvitimi evropskimi državami. Pri spremembah zakonodaje je zato treba paziti, da bomo izboljšali tiste stvari, ki se jih da izboljšati, obenem pa ne bomo poslabšali sedanje kakovostne oskrbe s pitno vodo,« je poudaril sogovornik.
Slovenska kakovostna voda je ob tem tudi relativno poceni. Evropske primerjave kažejo, da je povprečna cena oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (2,2 evra na kubični meter) pod povprečjem. »Sploh če pogledamo dolžino vodovodnega omrežja na prebivalca,« je dodal Rozman.
Vodni viri in pitna voda v Sloveniji kakovostni
Ob svetovnem dnevu voda, ki ga bomo obeležili v petek, zato Zbornica komunalnega gospodarstva poudarja, da so vodni viri in pitna voda iz javnih vodovodnih sistemov v Sloveniji kakovostni, zato pijmo vodo iz pipe.
Medtem ko je za večino prebivalstva zelo dobro poskrbljeno, pa za manjši del prebivalstva to ne velja. Okoli 130.000 Slovencev namreč pije vodo iz lastnih zajetij, za to vodo pa nimamo podatkov, ali je kakovostno ustrezna ali ne.
»Zato spodbujamo prebivalce, ki se oskrbujejo iz lastnih zajetij, da dajo vodo testirati,« je poudarila Nataša Sovič z nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Že lani so namreč okoli svetovnega dneva voda izvedli obsežnejšo akcijo testiranja vode iz lastnih vodnih virov in ugotovili, da je bil kar precejšen odstotek fekalno onesnažen. »V vsaj 35 odstotkih vzorcev voda ni bila varna za pitje in jo je bilo treba prekuhavati,« je povedala Sovičeva.
Tudi letos te dni laboratorij ponuja testiranje ustreznosti vode fizičnim osebam z lastnim zajetjem pitne vode in njegovim uporabnikom s 50-odstotnim popustom. Ob testiranjih uporabnikom tudi svetuje, jih opozarja na morebitne nevarnosti, ki spremljajo lastno oskrbo, in jih spodbuja k vzdrževanju zajetij.
Največji delež lastne oskrbe s pitno vodo je sicer v Sloveniji v koroški regiji. »Gre predvsem za območja, kot so visoko ležeči kraji ter manj poseljena območja, ki nimajo dostopa do javnega vodovoda,« je povedala Sovičeva.
Osnovno sporočilo letošnjega leta vode je, da mora biti pitna voda na voljo vsem in da ne smemo prezreti nikogar. »Tu bi se lahko tudi pri nas morda še posebej spomnili ljudi, ki nimajo dostopa do javne oskrbe s pitno vodo. Velikokrat so prepuščeni lastni iznajdljivosti,« je opozorila tudi Bonia Miljavac z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Sicer sta s kakovostno vodo najbolje preskrbljeni osrednjeslovenska in jugovzhodna regija, kjer je na javno vodovodno omrežje priključenih okoli 99 odstotkov prebivalcev. Vodo iz javnega omrežja preverjajo sami izvajalci javne službe, nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano izvaja tudi uradni monitoring pitne vode.
V primeru poslabšanja kakovosti vode v omrežju so upravljalci dolžni uporabnike o tem opozoriti. »Nekateri imajo že vzpostavljen sistem obveščanja prek sporočil SMS, ki se je izkazal kot zelo učinkovit,« je pojasnila Miljavčeva.
