Na problem zdravljenja ljudi, ki ne plačujejo zdravstvenih prispevkov na Hrvaškem, a uporabljajo storitve hrvaškega zdravstva, so opozorili predvsem zdravniki iz ambulant primarnega zdravstvenega varstva ter stomatologi in ginekologi. Pojav ni nov, a se je okrepil, potem ko je Hrvaško zapustilo več deset tisoč ljudi, ki so s trebuhom za kruhom odšli v države Zahodne Evrope.
V Hzzo so pojasnili, da imajo v skladu z zakonom iz leta 1998 vse osebe, ki na Hrvaškem ostanejo brez službe, pravico do zdravstvenega zavarovanja, pri čemer pa jim ni treba biti v evidenci brezposelnih. Tako je možno »plačevati davke in prispevke v Nemčiji, med dopustom pa si zobe popravljati na Hrvaškem«. Hrvaški minister za zdravje Milan Kujundžić je ocenil, da gre za »finančni in moralni problem«. »To ni korektno do tistih, ki živijo na Hrvaškem in plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje,« je Kujundžić izjavil v ponedeljek za hrvaško televizijo HTV. Povedal je, da so že sprožili ukrepe, da bi rešili problem izseljencev, ki prispevke za zdravstveno zavarovanje plačujejo v tujini, a so še v evidencah Hzzo in se zdravijo na Hrvaškem.
Direktor Hzzo Lucijan Vukelić je zavrnil neuradne ocene, da hrvaške zdravstvene storitve uporablja približno 330.000 oseb, ki ne živijo na Hrvaškem. Kot je povedal za HTV, je bilo lani skoraj 41.000 zavarovanih oseb manj, kot jih je bilo leta 2017. Dodal je, da ima Hzzo v svojih evidencah tudi približno 60.000 oseb, ki delajo za hrvaška podjetja v drugih državah. Napovedal je, da bodo kmalu podpisali sporazum s hrvaškim notranjim ministrstvom o uporabi policijske baze podatkov glede oseb, ki so odjavile prebivališče na Hrvaškem, tudi če so to storile začasno. Nato naj bi vse tiste, ki so odjavili bivališče na Hrvaškem in niso več v evidenci hrvaškega zavoda za zaposlovanje, izbrisali tudi iz seznamov Hzzo.
Vukelić pričakuje, da bodo 1. julija začeli z izmenjavo podatkov tudi z drugimi državami članicami EU in tistimi, ki niso članice, a so gospodarsko povezane z unijo. Elektronska izmenjava podatkov na ravni EU naj bi prispevala k boljšemu nadzoru uporabnikov zdravstvenega zavarovanja, so prepričani v Zagrebu.
