Obdelava zemlje
V toplih, sončnih dneh začnemo obdelovati tla. Nekateri imajo velike njive in orjejo ter branajo, na manjših vrtovih pa bo delo opravila freza ali naše voljne roke. Nujno je paziti na vreme, saj zemljo obdelujemo le, ko je ta suha in topla. Sicer ji bomo škodili, ker bomo uničili strukturo tal ter mikroorganizme, ki živijo v njej. Spomladi je priporočljivo le rahljanje zemlje z vilami, ki jih zapičimo v zemljo ter zasukamo, ali uporabljamo prav namenske rahljalnike. V nasprotnem primeru uničujemo strukturo tal z mešanjem posameznih plasti. Lopatanje oziroma »štihanje« je primernejše za jesensko obdelavo tal. Frezanje je obdelava vrhnje plasti zemlje s pomočjo posebnega stroja – freze, ki vrhnjo plast zemlje zmeša. Vrtno zemljo pripravljamo okoli dva tedna pred sejanjem ali sajenjem, ne več, ker se lahko zaradi vremenskih dejavnikov njena struktura spremeni in bo naše rahljanje zaman.
Težka, glinena tla, vsebujejo veliko glinenih delcev, zato se voda dobro zadržuje. A zaradi zbite in trde strukture rastline težje razvijejo koreninski sistem. Poleg tega imajo veliko težavo z rastjo predvsem korenovke in gomoljnice, saj so plodovi (gomolj, koren) manjši, slabo razviti ali nenavadnih oblik, ker se ne morejo normalno razvijati. Zato v takšno zemljo ne sodijo korenje, rdeča pesa, krompir, repa in podobno. Vseeno bodo dobro rasle kapusnice in plodovke.
Sprememba iz težke zemlje v bolj rahlo se ne zgodi kar čez noč. Potrebnih je več sezon in nekaj dela, preden zemljo spravimo v želeno »rahlost«. Začnemo spomladi z dodajanjem kamninske moke Plantella Biovit v količini 10 kg/30 m2. Sredstvo posujemo po vrhu zemlje in z lopato ali vilami zmešamo z vrhnjo plastjo zemlje, do globine okoli 15 centimetrov. Lahko uporabimo tudi frezo in z njo zmešamo sredstvo z zemljo. Poleg rahljanja sredstvo dobro veže nase naravni dušik, ki je tako rastlinam na voljo daljši čas. Sredstvo vsebuje minerala bentonit in zeolit. Primerna sta za uporabo v Sloveniji, ker imata zelo nevtralne lastnosti. Struktura mineralov je zelo pomembna, saj sta zelo porozna, kar v praksi pomeni, da dobro vežeta nase organsko snov ter vodo in hranila.
Rahljanje zemlje je najbolj enostavno z dodajanjem kupljene zemlje, ki jo zmešamo v našo vrtno zemljo. Uporabimo kar Plantella Vrtno zemljo. Zmešamo jo predvsem v zgornji plasti, kjer bo koreninski sistem vrtnin. Tako zelo hitro in enostavno pripravimo zemljo na setev in sejanje.
Peščena, lahka tla pa enostavno le razrahljamo z vilami. Tu bodo dobro uspevale vrtnine, predvsem gomoljnice in korenovke, torej plodovi v zemlji. Takšna zemlja slabo zadržuje vode, zato je toliko bolj pomembno gnojenje z naravnimi, organskimi gnojili.
Organska snov in humus
Brez humusa rodovitnih in živih tal enostavno ni. Humus je ogromna organska molekula, ki obstaja samo v tleh. V grobem je sestavljena iz huminskih in fulvokislin ter humina. Na humus se veže voda, hranila, vitamini, aminokisline … Ustvarijo ga mikroorganizmi iz organske snovi, za vnos katere pa moramo na lastnem vrtu poskrbeti sami. Organska snov je naravnega izvora – živalski gnoj ali rastlinski ostanki. Pri obeh pridemo do organskega gnojila s pomočjo mikroorganizmov, ki predelajo začetno snov (gnoj, rastlinske ostanke) v gnojilo, pri katerem so hranila v obliki, ki je dostopna rastlinam. Za učinkovitejšo uporabo se organska gnojila stisne v obliko peletov, kar omogoča pravilno doziranje gnojila na površino vrta. Za temeljno gnojenje uporabimo peletirano organsko gnojilo Plantella Organik, ki je dovoljen tudi v ekološki pridelavi. Vsebuje ogromno organske in huminske ter fulvokisline, kar pomeni direktno povečanje humusa v tleh. Organska gnojila, zmešana z zemljo, se topijo v vodi, vežejo na talne delce in so na voljo rastlinam glede na njihove potrebe skozi rastno sezono. Vezava organskega gnojila na talne delce ima vlogo tudi pri varovanju okolja, saj se ta ne izpira v podtalnico. Velike rastline z močnim in razvejanim koreninskim sistemom porabljajo za svojo rast in razvoj plodu veliko hranil. Zanje je pomembno dognojevanje sredi rastne sezone. Ker je za cvetenje pomemben fosfor in za plod kalij, za plodovke in krompir uporabimo Plantella Organik K, ki vsebuje več organskega kalija.
Deževniki v tleh
Zemeljski plugi ljubkovalno pravimo deževnikom, ki imajo izjemno pozitiven učinek na vsak tip tal. Rahljanje zemlje z ustvarjanjem rovov je posledica potovanja deževnikov proti površju, kjer iščejo razkrajajočo se organsko snov. Potrebujejo je veliko, ker se bodo le tako uspešno množili. S površja v svoje rove zvlečejo rastlinske ostanke, prav tako pa pojedo organske ostanke, vdelane v tla, in razkrajajoče se korenine v zemlji. Organska snov se v njegovih prebavilih presnovi in obogati s fosforjem, kalijem, dušikom, magnezijem in drugimi hranili. Izločke deževnika ali glistine lahko najdemo tako na površju kot v različnih globinah vrtne zemlje. Hranila iz glistin se nabirajo v rovih deževnikov, se topijo v vodi in so lahko dostopna hrana vsem rastlinam.
Vanes Husić, univ. dipl. inž. agronomije, strokovnjak agronom Kluba Gaia
