Delodajalec ni odgovoren ne objektivno ne krivdno, je glede zahtevka za odškodnino, ki jo je od ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) po nesreči na Dunaju leta 2013 zahtevala nekdanja vodja stalnega veleposlaništva na Dunaju, veleposlanica Blanka Jamnišek, razsodilo višje sodišče. Sodbo delovnega in socialnega sodišča je tako obrnilo na glavo: to je namreč razmeroma visokemu zahtevku veleposlanice ugodilo v celoti. Višje sodišče je veleposlanici naložilo, da delodajalcu in zavarovalnici Generali, ki je v sodnem postopku sodelovala kot stranska udeleženka, povrne za 6227 evrov nagrad in stroškov. Blanka Jamnišek je že vložila zahtevo za revizijo na vrhovno sodišče.
V dvigalu 70 stopinj Celzija
Blanka Jamnišek je skupaj z voznikom v pokvarjenem dvigalu obtičala 19. junija 2013, na enega najbolj vročih dni v letu. Potem ko jima je iz malega kovinskega dvigala le uspelo priklicati pomoč, se je začela bitka za življenje: temperatura v dvigalu brez dovoda zraka je zrasla na 70 stopinj Celzija. Jamniškova je zaradi toplotnega šoka in dehidracije padla v nezavest, iz dvigala so jo izvlekli neodzivno. Ko se je zbudila, ni več čutila nog. Imela je vrsto zdravstvenih posledic, nekatere čuti še danes. Veleposlanica svojemu delodajalcu, ministrstvu, očita, da je opustilo dolžno ravnanje in da za škodo, ki jo je imela v službenem času v službenih prostorih, ni nikoli prevzelo nobene odgovornosti.
Na ministrstvu so ji, kot zatrjuje, odklonili plačilo zdravstvenih stroškov. Izbrisali so posnetke nadzornih kamer na hodniku, kar ji je otežilo dokazovanje poznega prihoda reševalcev. V skoraj šestih letih je nista sprejela ne minister Erjavec ne minister Cerar. Po mnenju veleposlanice je diametralno nasprotna sodba višjega sodišča ne le nepravična, temveč tudi škodljiva z vidika zaščite diplomatov, zlasti tistih, ki so napoteni v tujino. Omogoča namreč, da neprimerno ravnanje delodajalca postane stalna praksa.
Sodišče: MZZ je lahko le opozarjalo…
Zunanje ministrstvo je na sodišču vztrajalo, da ni ne objektivno, ne krivdno in ne odškodninsko odgovorno za nesrečo. Lastnika oziroma upravnika stavbe so, kot poudarjajo, večkrat obvestili, da se dvigalo pogosto kvari, s tem pa naj bi zadostili dolžnemu ravnanju. Veleposlanica nasprotno poudarja, da niso preverjali, ali je bilo dvigalo ustrezno popravljeno, niti niso pridobili A-testa zanj.
Senat višjega sodišča, predsedoval mu je Marko Hafner, je pritrdil ministrstvu. Navedli so sicer vrsto zakonskih določil (nanje je opozorila veleposlanica), po katerih mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev ter zaposlenemu povrniti škodo, »če mu je bila povzročena pri delu ali v zvezi z delom pri organu«. Toda po mnenju sodišča je lahko ministrstvo zgolj opozorilo na redne okvare dvigala, ni pa »imelo pravnih vzvodov oziroma možnosti, da bi posegalo v pooblastila odgovornih oseb za vzpostavitev primernih ukrepov za primer okvare dvigala«. Poleg tega, so še zapisali, je bilo tožnici prek obvestil upravnika znano, da se dvigalo kvari, a ga je kljub temu uporabljala. Veleposlanica je tem navedbam kot neresničnim oporekala že na prvostopenjski obravnavi.
