Udeleženci petega sestanka med romskimi svetniki in policijo, ki je bil včeraj v Novem mestu, trdijo, da se varnostna situacija pri Romih v jugovzhodni Sloveniji izboljšuje. Toda nedavni dogodki, denimo incident po hudi prometni nesreči na dolenjski avtocesti ali pa kršenje javnega reda in miru v noči na nedeljo v enem od črnomaljskih lokalov, ki je bilo podprto z grožnjami s kalašnikovko in razbijanjem inventarja, ne kažejo ravno na izboljšanje situacije.
»Ne pravimo, da problemov ni,« je po sestanku, ki je potekal za zaprtimi vrati, dejal Manuel Vesel, višji policijski inšpektor na Generalni policijski upravi. »Toda če pogledamo celostno, je stopnja varnosti na zadovoljivi ravni. Dejstvo je, da do posameznih dogodkov prihaja, na primer do kršitev javnega reda in miru, preglasne glasbe, streljanja na območjih, kjer živi romska skupnost. Vendar policija zagotavlja učinkovito intervencijo, splošno varnost ljudi in premoženja. Ugotavljamo pa, da posameznih problemov ne moremo reševati sami kot policija, ampak le v sodelovanju s posameznimi institucijami. Pomembno je torej medinstitucionalno reševanje težav.«
Tudi Romi si želijo občutka varnosti
Policija je v okviru nacionalnega programa ukrepov za Rome zadolžena za usposabljanja policistov za boljše delo na območjih z romskim prebivalstvom, usposabljanja drugih javnih uslužbencev in preventivo oziroma policijsko delo v skupnosti. Lani je po Veselovih besedah policija po vsej Sloveniji izvedla 300 preventivnih aktivnosti v romski skupnosti, kar je po njegovih besedah pravi pristop k reševanju problematike.
Kot je po sestanku dejal predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš, si tudi Romi želijo občutka varnosti. »Je pa res, da moramo, če želimo uživati te pravice, izpolniti tudi svoj del odgovornosti in obveznosti.« Temeljni sklep včerajšnjega srečanja je, da tovrstne koordinacije nadaljujejo. Ustanovili naj bi tudi regijski sosvet, v katerem bodo poleg policistov in romskih svetnikov tudi predstavniki šol, vrtcev, zavoda za zaposlovanje in centra za socialno delo.
»Kot smo ugotavljali danes, je v romskih naseljih velika težava zdolgočasenost. Romi imajo ogromno časa, v naseljih se nič ne dogaja. Mladi Romi nimajo nekega kulturnega središča, kjer bi se lahko zbirali, se pogovarjali, ni otroških igral, kot jih imamo v Prekmurju. Igrišča so krasna priložnost tudi za srečevanje staršev. Prav zaradi te zdolgočasenosti se dogajajo tudi neprimerne stvari. Res pa je, da gre pogosto za posamezne primere, ki jih družba preslikava in kolektivno kaznuje vso romsko skupnost,« ugotavlja Rudaš.
Romski vrtovi tudi v Novem mestu?
Po Rudaševih besedah je zelo pomembno narediti kakovosten premik iz represije v preventivo. »Problem tako hitreje prepoznamo in ga pravočasno odpravimo. Želim si, da bi policija prihajala v romska naselja večkrat, ne le takrat, ko mora posredovati. Tako bi se čim pogosteje pogovarjala z Romi in se tako tudi zbližala z njimi. V Prekmurju je ta praksa ustaljena in rad bi tovrstno prakso prenesel tudi v jugovzhodno Slovenijo. Moram reči, da smo na dobri poti.«
A kot dodaja, čez noč ne gre. Pri tem Rudaš poziva tudi odgovorne institucije, od centra za socialno delo do šole, vrtca in predvsem zavoda za zaposlovanje. »Ljudje morajo začeti delati. Dokler ne bodo zaposleni, osebnostnega razvoja ne bo. Dokler ga ne bo, ne moremo pričakovati, da se bo otrok obnašal drugače kot zdaj, ko gre devetletnik s pištolo v šolo.«
Eden pomembnih sklepov včerajšnjega sestanka je tudi ta, da bodo 8. aprila ob svetovnem dnevu Romov v romskih naseljih v vseh 20 občinah izpeljali čistilne akcije. Romi bodo čistili, občino pa bodo zaprosili za zabojnike. Po zgledu trebanjskega, izjemno uspešnega projekta pa bodo tudi novomeški občini predlagali, naj poišče primerno zemljišče in Romom omogoči ureditev vrtov.
»To je več kot zgolj vrt. Gre tudi za druženje, Romi tudi ne bodo pobirali pridelkov drugod, ampak bodo pobirali svoje. Moj predlog je tudi ta, da se določi večje zemljišče, kjer bi Romi pridelovali zelenjavo za šole in vrtce. Ker smo Romi večinoma odvisni od socialne pomoči, bi na tak način tudi sami dali neki prispevek za otroke,« predlaga Rudaš.
