Drama Baal, prva celovečerna igra znamenitega nemškega dramatika Bertolta Brechta (1898–1956), je pravzaprav nastala iz polemičnih vzgibov. Brecht je Baala napisal leta 1918, torej še kot študent, in sicer kot nekakšen odgovor na uprizorjeno ekspresionistično dramo Osamljeni Hannsa Johsta, ki tematizira »tragedijo genija«. Podobi občutljivega pesnika je Brecht postavil nasproti lik uporniškega, uživaškega, vase zaverovanega brezčutneža – Baal, razpuščeni antijunak, ki mu ni mar za meščansko spodobnost, za seboj brez vsake slabe vesti pušča prazne kozarce, žalitve, zavržene ljubice, celo trupla, pada v vse hujše težave, nazadnje umre preganjan, izčrpan in sam. Čeprav je Brecht šele pozneje razvil tehnike svojega epskega gledališča, je družbenokritično ost vsekakor zaznati že v Baalu: na očitke, da drama slavi egoizem, je avtor denimo odgovarjal, da je Baal »asocialen tip v asocialni družbi«, torej v nekem smislu proizvod svojega okolja.
Tudi novi, slovenski Baal, kot ga je na povabilo Slovenskega mladinskega gledališča zasnoval Andrej Rozman - Roza, je narcisoidni umetnik, ki je nekakšno ogledalo družbe; a sodobnemu času primerno ima bolj poudarjeno infantilno noto, je bolj razvajen in manj »revolucionaren« kot pri Brechtu. Besedilo ohranja glavne poteze Brechtove predloge (ta je sicer izvirnik večkrat predelal, nazadnje leta 1954), kot so liki, potek zgodbe ali posamični prizori, toda določajo ga tudi nekatere posodobljene ter lokalne vsebine, razlika je še v tem, da glavni junak ni več mlad moški, temveč je Baal že malce starejši možakar.
»Če se tako kot Brecht pri svojih šestnajstih znajdeš sredi svetovne vojne, zelo verjetno gledaš na umetnost in njeno vlogo v svetu drugače, kot če se – tako kot jaz – rodiš deset let po koncu krvave morije,« o tem, da se mu je zdel Baal sprva nekoliko tuj, razmišlja Andrej Rozman - Roza. Toda s širšim zgodovinskim kontekstom se, kot pravi, niti ni zelo ukvarjal. »Izhajal sem iz osnovne zgodbe o umetniku in jo poskušal kar se da ustrezno presaditi v naš prostor.« Kot dodaja, se je pri tem potrudil, da bi bilo besedilo dostopno vsakomur, naj pozna Brechtovo dramatiko ali ne. »Ko sem se skušal približati Baalovemu karakterju, sem se najprej spomnil na nekatere mladostne znance, ki so bili ob pomoči alkohola in drog briljantno duhoviti in obenem grobo brezobzirni do svojih partnerk,« pojasni. »Potem sem postopno našel Baala tudi v sebi, čeprav divje svobode, ki določa ta lik, sam nikoli nisem zmogel in upal živeti.«
Poleg Ivana Godniča, ki bo nastopil v naslovni vlogi, bodo v predstavi, ki jo je režiral Vito Taufer, igrali še Jure Ivanušič, Uroš Maček, Robert Prebil, Matej Recer, Ivan Rupnik, Dario Varga in Matija Vastl; vsi bodo odigrali po več vlog, vključno z ženskimi. Za glasbo v živo bo poskrbel Vasko Atanasovski Trio.
