Sojenje dr. Michelu Stephanu se počasi približuje koncu – sodnica Sinja Božičnik je danes poroti podrobno predstavila dokumente, ki sestavljajo sodni spis. Po mnenju tožilke Petre Vugrinec naj bi Stephan jeseni 2017 iraškega prosilca za azil napeljeval k umoru dr. Janeza Plavca, ker naj bi v njem videl krivca, da se po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi konec leta 2010 na Kemijski inštitut ni mogel več vrniti in da mu je bil še vedno prepovedan vstop vanj. Maja 2017, torej nekaj mesecev pred dogajanjem, zaradi katerega se je zdaj znašel na zatožni klopi, je namreč s svojo nekdanjo šefinjo laboratorija in prijateljico Barbaro M. prišel na inštitut. A ga je varnostnik pospremil ven.
Božičnikova je prebrala pojasnilo Barbare M. Kemijskemu inštitutu, zakaj ga je povabila, če mu je bil vstop zaradi groženj, ki jih je izrekel ob odpustu, prepovedan. Barbara M. je zagotovila, da za prepoved ni vedela oziroma da z njo ni bila nikoli seznanjena. A je sodnica prebrala tudi elektronsko korespondenco iz začetka leta 2011, iz katere je jasno, da je bila Barbara M. obveščena, da Stephan dovoljenja za vstop na inštitut nima več. Barbara M. je glede Stephanovega obiska maja predlani razložila, da je prišel dvakrat. Prvič v dogovoru s sodelavko odseka za prehrambno kemijo, naslednji dan pa je prišel še na oddelek, kjer je delala sama. Takrat je pojasnila, da je zdaj svetovalec v podjetjih Donit Tesnit in še dveh podjetjih ter da bi rada z njim vzpostavila pogodbeno sodelovanje, a ga je vratar kljub vsemu pospremil ven. Sodnica je prebrala tudi dopis, ki so ga nato junija na Kemijski inštitut poslali iz podjetja MSIN (ki ima upravljalske deleže v prej omenjenih družbah). Prosili so, da bi glede na strokovne dosežke omogočili sodelovanje s Stephanom. A inštitut je vztrajal pri tem, naj spoštujejo njihove interne odločitve glede prepovedi vstopa.
Kemikalije v omarah
Stephanu leta 2010 niso podaljšali pogodbe o zaposlitvi iz več razlogov. Med drugim so sumili, da prek svojega podjetja Phosphoenix iz Francije skupaj z Barbaro M., ki je bila solastnica, služi na račun inštituta. To je razvidno tudi iz zapisnika seje znanstvenega sveta z oktobra 2010. Takrat so omenjali Phosphoenix ter da se v omarah laboratorija Barbare M. kopičijo velike količine kemikalij, da se dogajajo »čudne stvari« in da je treba ukrepati. Čudno se jim je zdelo, da ta laboratorij tako malo zasluži (leta 2009 18.000 evrov), čeprav mu je sodelovanje s trgom tako rekoč pisano na kožo. Omenjali so možnost, da bi laboratorij priključili skupini Janeza Plavca, kar se je kasneje tudi zgodilo. Govorili so tudi o odnosu Stephana in Barbare M. do sodelavcev v laboratoriju. Bila naj bi zelo nesramna, eden od pritožnikov je zapisal, da se sploh ne ve, kdo je vodja, ona ali on. Omenjeni je prav zaradi neprimernih odnosov prekinil delovno razmerje. In ni bil edini.
