Za turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je sklenjen posel sklenjen posel. »Tega nakupa nikoli ne bomo razveljavili,« je nedavno dejal o nakupu ruskega raketnega sistema za protizračno obrambo S-400, proti čemur ZDA in Nato ostro protestirata. Predvsem naj bi Rusi po skritih kotičkih v aparatih tega sistema, kot so radarji, lahko odkrili skrivnosti ameriških lovcev F-35, ki naj bi jih Turčija dobila sto. Zadeva je problematična že od leta 2017, ko je Turčija naročila sistem S-400. Prvo baterijo ji namerava Rusija izročiti julija.
Hude posledice za Turke
Na prvi pogled se zdi 2,5 milijarde dolarjev (2,2 milijarde evrov) za dve bateriji S-400, kar naj bi bila učinkovita protizračna obramba, dobra naložba. Toda Turčijo bi lahko doletele sankcije ZDA in zaostrila bi se njena gospodarska kriza.
V Pentagonu, ameriškem obrambnem ministrstvu, so Turčijo nedavno posvarili, da bodo »posledice hude«. Podobna sporočila prihajajo z ameriškega zunanjega ministrstva. Ne le da bi po prebivalcih druga največja članica Nata lahko ostala brez lovcev F-35, ampak bi jo lahko doletele sankcije najpomembnejše članice, predvidene v primeru sodelovanja z ruskimi obveščevalci in rusko vojsko.
Za Američane zdaj težava ni samo to, da je Turčija že naročila lovce F-35, ampak tudi, da že vrsto let sodeluje pri njihovi izdelavi. Če bi Turki morali prenehati izdelovati dele za lovce F-35, bi bili potrebni vsaj dve leti, da bi se proizvodnja začela drugje, torej bi bilo treba dobavo zaveznikom precej preložiti.
Turška gospodarska kriza
Potem ko sta bili ZDA in Turčija več desetletij veliki zaveznici, so v zadnjih letih odnosi slabi. Trumpova administracija je tako zaradi aretacije ameriškega evangeličanskega pastorja (neupravičeno obtoženega terorizma) zamrznila imetje dveh Erdoganovih ministrov v ZDA in za dvakrat povečala carine na turško jeklo in aluminij. Zaradi gospodarskih težav je Erdogan lani pastorja izpustil. Zdaj, ob sporu glede ruskega sistema S-400, se nezaupanje poslovnežev v Turčijo spet povečuje. Turška podjetja, ki so močno usmerjena v EU, skoraj ni prizadel ameriški ukrep 4. marca, s katerim so izgubila privilegiran status na ameriškem trgu, kjer doslej določeni turški izdelki niso imeli carin. Pri tem naj bi bil prizadet samo odstotek turškega izvoza.
Do leta 2017 je imela Turčija solidno gospodarsko rast, potem pa so lani ob vse hujši krizi odnosov z ZDA tuji vlagatelji prenehali vlagati in turška lira je v prvih osmih mesecih lanskega leta proti dolarju izgubila 40 odstotkov. Predvsem so številna turška podjetja zašla v težave, ker so se pred tem zadolžila v dolarjih ali evrih. Po zadnjih podatkih je turški BDP v zadnjem četrtletju 2018 padel za tri odstotke v primerjavi s četrtletjem leto prej, domača potrošnja pa celo za 9 odstotkov. Vlada namreč poskuša zmanjšati proračunski primanjkljaj predvsem z nižjimi pokojninami in manjšimi izdatki za naložbe. Zdaj se kažejo znaki, da bi turško gospodarstvo lahko v drugi polovici leta 2019 okrevalo, a menda je vse odvisno od tega, kako se bo razpletla kriza v Natu zaradi S-400.
Erdogan, ki hoče s Turčijo ostati eden od stebrov Nata, hkrati pa še naprej prijateljevati z Rusijo, trdi, da z nakupom ruskega sistema S-400 ne krši obveznosti do Nata. A v ZDA in Natu so prepričani, da bi s sistemom S-400 Rusija lahko odkrila skrivnosti letal F-35. »To bi se zgodilo z vsemi našimi letali, ne samo s F-35,« je nedavno v ameriškem senatu dejal general Curtis Scaparrotti, vrhovni poveljnik Nata v Evropi, ki je tudi zahteval, da se Turčiji ne izroči lovcev F-35 zadnje generacije.
Erdogan je zavrnil ameriško ponudbo, da bi, potem ko bi preklical pogodbo z Rusi, za 3,5 milijarde dolarjev dobil 140 ameriških raket patriot. Še vedno pa o tem potekajo pogajanja.
