Francoske oblasti so tri dni po potonitvi italijanske tovorne ladje Grande America zagnale obsežno čistilno akcijo. 214 metrov dolgo plovilo je 333 kilometrov od francoske obale potonilo v torek, pri čemer je 2200 ton goriva na morju ustvarilo več oljnih madežev. »Učinkovitost operacije je povsem odvisna od vremena,« je akcijo štirih ladij opisal predstavnik francoskih pomorskih oblasti. Iz deset kilometrov dolgega in kilometer širokega oljnega madeža sta se že v četrtek oblikovala dva, v petek pa so med nadzornim poletom v bližini kraja dogodka opazili še tretjega. »Iz razbitine očitno še vedno uhaja gorivo,« francoski mediji citirajo pomorske oblasti. Tretji madež je po ocenah dolg 4,5 kilometra, širok pa 500 metrov. Pred dnevi je bil še več sto kilometrov oddaljen od francoske obale, novejših informacij o njegovi lokaciji ni. Prav tako zaenkrat ni podatkov o drugih dveh madežih, za katera so napovedovali, da bosta obalo dosegla danes ali jutri.

Kar je zgorelo, bo šlo v ozračje in ocean

Kljub slabim vremenskim razmeram - plovila, ki pomagajo pri čiščenju, bičajo do štiri metre visoki valovi - francoske oblasti niso prekinile čistilne operacije, na čelu katere je francoska agencija za preprečevanje onesnaževanja CEPPOL. Plovilom francoske mornarice naj bi te dni na pomoč priskočil poseben vlačilec španske mornarice, opremljen z napravami za preprečevanje širjenja oljnega madeža. Vsak dan na analizo pošljejo več vzorcev z oljem umazane vode, območja madežev pa spremljajo s helikopterji in letali francoske mornarice. Zaradi slabih meteoroloških razmer, zlasti močnega vetra, pa je zelo oviran tudi zračni nadzor.

Uradni vzrok nesreče še vedno ni znan, francoski pomorski prefekt za Atlantik viceadmiral Jean-Louis Lozier pa predvideva, da je ogenj izbruhnil na enem od avtomobilov ter se razširil na kontejnerje. Ladja je poleg kakšnih 2000 avtomobilov tovorila še 365 kontejnerjev, v 45 od njih pa so bile shranjene nevarne snovi, med drugim na stotine ton klorovodikove kisline in 70 ton žveplove kisline. »To ne bo imelo resnih posledic za okolje,« je že v sredo miril okoljevarstvenike in dodal, da bo grožnja onesnaženja s kemikalijami »izredno lokalizirana«. Med mnogimi, ki se z njegovo oceno ne strinjajo, je Christian Buchet, direktor centra za oceanske študije na katoliškem inštitutu v Parizu. »Razbitina predstavlja težavo. Vse, kar je zgorelo - kontejnerji in sodi s kislino -, ne bo kar izginilo, ampak se bo dvignilo v ozračje. Za ocean pa je največja grožnja kisanje. Ocean namreč vsrka onesnažene snovi, zaradi njih pa umira,« je opisal grožnjo okolju.

Zaradi škode okoljevarstveniki napovedali tožbo

Podobno menijo v okoljevarstveni skupini Robin des Bois (Robin Hood), v kateri se bodo zaradi povzročene škode v okolju pritožili na okrožno sodišče v Brestu. »Na ladji je bilo dva tisoč vozil. To je prometna nesreča na dnu morja. Na stotine ton strupenih snovi je potonilo na območju, izjemno bogatem z ribami, planktonom in morskimi živalmi,« je opozoril Jacky Bonnemains, predstavnik nevladne organizacije, katere člane skrbi tudi onesnaženje obale. Francoski poslanec v Evropskem parlamentu in okoljski aktivist Yannick Jadot, je prepričan, da za preprečitev tovrstnih katastrof v preteklosti ni bilo storjenega dovolj. »Ohlapnost pravil in zakonov v pomorskem prometu je zelo žalostna. Naftni madež bi za francosko obalo pomenil pravo tragedijo,« je bil oster. Strokovnjaki s področja meteorologije, oceanografije, naftnih proizvodov in njihovega »obnašanja« v vodi, kakor tudi strokovnjaki za boj proti onesnaženju morja, so v prvih ocenah potrdili tudi tveganje za onesnaženje obale, a bodo lahko potencialno prizadeta območja natančneje določili šele v prihajajočih dneh, ko naj bi vsaj eden od oljnih madežev obalo dosegel v bližini pristaniškega mesta Bordeaux.

Požar je tovorno ladjo Grande America, ki je bila na poti iz nemškega Hamburga v maroško Casablanco, zajel v nedeljo zvečer. V ponedeljek so z nje rešili 26 članov posadke in enega potnika, ladja pa je močno nagnjena na desni bok gorela vse do torka popoldan, ko je izginila pod morsko gladino in se ustavila na globini 4600 metrov.