Uvodoma je o knjigi spregovoril urednik Mitja Pucer. Kot je povedal, je knjiga strokovna, a po drugi strani do bralca izjemno prijazna, saj je napisana na poljuden način. Izpostavil je, da je sodobni človek nagnjen k temu, da ne skrbi dovolj za določene vidike življenja; hrana in spanje se nam denimo zdita nekaj postranskega, celo odvečnega. »Celo hvalimo se, kako malo spimo, in to argumentiramo z zgodbami o ljudeh iz preteklosti, genijih, ki da so spali samo po nekaj ur na dan, kar pa ni res. To so miti,« je povedal.
Specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologije ter vodja laboratorija za motnje spanje v UKC Ljubljana Leja Dolenc Grošelj je izpostavila, da pomanjkanje spanja povzroča nevrodegenerativne bolezni, vodi v demenco, sladkorno bolezen, možgansko kap in srčni infarkt, povzroča različne karcinome črevesja ter karcinom dojk pri ženskah. »In to so stvari, ki se jih moramo zavedati,« je dodala.
V primeru mladostnikov je po besedah specialistke pediatrije in otroške nevrologije, predsednice sekcije za spanje pri Slovenskem zdravniškem društvu in predsednice izvršnega odbora skupščine vseh evropskih nacionalnih združenj za spanje Barbare Gnidovec Stražišar težava predvsem v tem, da se pouk začenja zelo zgodaj. Veliko srednjih šol zunaj Ljubljane začenja pouk ob 7. uri in najstniki tako lahko vstajajo že ob 5. uri. Kot je pojasnila, smo ljudje sicer po naravi jutranji ali pa bolj pozni tipi. A najstniki so, kot je poudarila, vsi bolj pozni tipi. Ob predpostavki, da potrebujejo osem do devet ur spanja, bi, če bi hoteli dovolj spati, morali v posteljo že ob 20. uri, kar je seveda nemogoče.
Olimpijska podprvakinja in magistra performance psihologije Sara Isaković, ki je na Berkeleyju študirala tudi psihologijo spanja, je povedala, da je od 13. leta vstajala zelo zgodaj, saj je imela prvi trening že ob 5.15. Zvečer je bila tako utrujena, da je šla v posteljo že ob 21. uri, poleg tega je med vožnjo iz Ljubljane na Bled 45 minut spala v avtomobilu. Ob tem je izpostavila, da so športniki dobri »power naperji« in da je lahko sama kjerkoli zaspala za deset minut.
Vendar, kot poudarja Leja Dolenc Grošelj, »power napi« niso dolgoročna rešitev, saj smo ljudje cirkadiana bitja in smo vezani na 24-urni ritem, spimo ponoči v temi in smo budni čez dan na svetlobi. Primerni so le za krajši čas, saj si naše genetske ure ne moremo spremeniti tako, da bi lahko spali v kratkih razmakih podnevi in ponoči.
Walker med drugim v knjigi zapiše, da človek telo lahko strenira tako, da manj spi. A kot je poudarila Barbara Gnidovec Stražišar, ga dolgoročno s tem okvarja. Po besedah Leje Dolenc Grošelj pa je še bolj kot dolžina spanja, ki je potrebujemo različno, pomembna kakovost spanja. Za to pa je po besedah Barbare Gnidovec Stražišar izjemnega pomena dobra higiena spanja - ustrezen prostor, ne preveč hrupen, tema, ustrezno ležišče, izogibanje poživilom pred spanjem. Veliko pa je po besedah Sare Isaković tudi na tem, da »znamo umiriti glavo" ter "psihično odklopiti vsako mišico v telesu«.
Vendar pa danes živimo v svetu, ko vedno več ljudi dela ponoči, kar je po besedah Leje Dolenc Grošelj velika težava današnje družbe. »Ti imajo ves čas spremenjene ritme, a moramo se zavedati, da ne moremo prelisičiti organizma,« je poudarila. Zato nekdo, ki ima predhodno določene težave, za nočno delo ni primeren, je dodala.
Pogovor na predvečer svetovnega dneva spanja, ki je 15. marca, je Mladinska knjiga pripravila v sodelovanju s slovensko skupino za spanje pri Slovenskem zdravniškem društvu ob tednu možganov, ki po vsem svetu poteka od 11. do 17. marca.
