Predsednik ZDA je na novinarsko vprašanje, ali se mu zdi naraščanje belega nacionalizma po svetu velik problem, odgovoril, da niti ne. »Mislim, da je to majhna skupina ljudi,« je dejal Trump, ki ga je glavni osumljenec, 28-letni Avstralec Brenton Harrison Tarrant v svojem manifestu hvalil kot simbol obnovljene identitete bele rase in skupnega namena. Trump je dejal, da tega manifesta ni videl.
Kritiki ameriškega predsednika znova opozarjajo na njegove izjave po rasističnem nasilju leta 2017 v Charlottesvillu, ko je po smrti 32-letne protestnice dejal, da so na obeh straneh dobri ljudje. In to potem, ko so se neonacisti med večernim pohodom s prižganimi baklami in drugo nacistično simboliko po mestu drli, da jih Judje ne bodo nadomestili.
Izvršni direktor Sveta za ameriško-islamske odnose Nihad Awad je dejal, da ni nobena skrivnost, da je Trump kandidiral za predsednika na osnovi ideologije nadvlade bele rase, delitev in strahu.
»Vodil je kampanjo proti priseljencem, Mehičanom, temnopoltim, ženskam, proti muslimanom. Muslimani so bili tarča levjega deleža njegovih napadov. Islamofobija je močno porasla in napadi na nedolžne muslimane, priseljence in mošeje še bolj. Besede nekaj pomenijo in tudi politika nekaj pomeni,« je dejal Awad.
Trumpovi podporniki so se mu postavili v bran po družbenih in drugih medijih in kritike obtožujejo, da lahko le bolan um poveže Trumpa z množičnim morilcem. Trump seveda ni nikogar pozival k ubijanju muslimanov, vendar pa so po mnenju predsednikovih kritikov za blazneže dovolj že njegove besede o tem, da neonacisti niso tako slabi, da muslimani sovražijo Američane, da so Mehičani morilci in posiljevalci.
Po dveh letih vodenja ZDA Trump ohranja trdno podporo svojih volivcev in - odvisno od anket - 35 do 45 odstotkov ga podpira bolj, kot naraščajo kritike njegovega obnašanja in politik. Vse več kritikov pa se počasi navaja na to, da ga podporniki ne bodo zapustili prav zaradi tega, kar govori in kaj dela.
