Slovenska biatlonska in tekaška reprezentanca imata vsaka na svojem prizorišču povsem drugačna izhodišča. Današnji preizkušnji štafet na svetovnem prvenstvu v biatlonu bosta nemara zadnja priložnost, da se slovenska reprezentanca kot celota pokaže v lepši luči. Dober dosežek štafete slovenski biatlon v Ostersundu potrebuje kot Sahara vodo. Kljub prvotnim napovedim, da se bo Jakov Fak osredotočil le na nedeljsko tekmo s skupinskim startom najboljše trideseterice, so ga prijavili na štafetno tekmo 4 x 7,5 kilometra. Tako bo Slovenija s številko 19, ki je odraz letošnjih dosežkov, nastopila v najmočnejši zasedbi Miha Dovžan, Jakov Fak, Klemen Bauer in Rok Tršan.
S stališča Jakova Faka je nastop v štafeti lahko tudi dobrodošel in psihološko manj naporen kot staviti vse karte na nedeljsko tekmo. Ob sedanji formi težko upa na senzacionalen preobrat. Štafeta je sicer priložnost tudi za reprezentance, ki v svojih vrstah nimajo najboljših tekačev, da ta primanjkljaj nadomestijo s streljanjem. Seveda je tu biatlonski »če«. Štafetne tekme so biatlonska loterija. V štafeti vsak strelja na deset tarč (plus popravki), na tekmi s skupinskim startom na dvajset. Klemen Bauer je za nedeljsko biatlonsko »formulo ena« prva rezerva in bo priložnost dobil le ob odpovedi katerega izmed trideseterice.
Na startu bo tudi ženska štafeta Urška Poje, Polona Klemenčič, Lea Einfalt in Nina Zadravec. Pričakovanj ni, saj nad njimi visi nevarnost, da jih lahko še pred ciljem vodilne ujamejo za krog (2 kilometra) in bodo morale zaviti v boks. To se je s slovensko mešano štafeto zgodilo na obeh tekmah prvenstva po nastopu deklet. Zaradi sistema tekmovanja se morajo tudi reprezentance, kot je slovenska, ki nima tekmovalke v širšem svetovnem vrhu, in ki niso konkurenčne najboljšim, udeleževati tekem. Slovenija je 22. v ženskem delu pokala narodov IBU, 14. v moškem in dober dosežek v štafeti bi bil še kako dobrodošel. Še en razlog za nastop Jakova Faka.
Povsem druge izzive ima slovenska tekaška reprezentanca v Falunu. Za zaključek si je zasedba Nejca Brodarja zadala poseben izziv – šesto mesto v tekaškem delu pokala narodov med tekačicami. Slovenija za Nemčijo zaostaja več kot 300 točk, kar je po sistemu FIS več kot tri posamične zmage. Šprint v Drammnu je bil zgolj z desetim mestom Anamarije Lampič kar veliko razočaranje, čeprav je bil to za eno od junakinj Seefelda drugi sprinterski dosežek zime. Za današnji drsalni sprint bodo tudi ostale (Katja Višnar, Alenka Čebašek, Lea Urevc) še toliko bolj motivirane. Pridružila se jim bo tudi Vesna Fabjan, ki je še vedno željna dokazovanja, čeprav ji zdravje skozi sezono nagaja kot Faku. Zaradi moči celotne ekipe so slabosti Faka za slovenski biatlon veliko bolj opazne kot Fabjanove v tekih. Razlika je očitna.
