Glede na to, kako hitro beži čas, se nam zdi, kot bi bilo včeraj, ko smo aprila lani pisali o tem, da so vremenske razmere začetek motoristične sezone premaknile za nekaj tednov. Enako se je zgodilo tudi letos, le da se je začetek lani premaknil naprej, letos pa (pošteno) nazaj, kar v sredino februarja. Jasno, bilo je pričakovati, da se bo vreme še sfižilo, kar se je nato deloma zgodilo ravno ta teden, zato nekateri še vseeno malce čakajo, a dejansko ne pomnimo, kdaj smo nazadnje v tem obdobju leta ob vedno dlje svetlih popoldnevih in ob koncih tedna na naših cestah uzrli tolikšno število motoristov. Kar je dovolj jasno znamenje, da moramo biti drugi udeleženci v prometu po nekajmesečnem zatišju zdaj bolj pozorni tudi na njih.
Jasno, v prvi vrsti velja, da morajo biti na začetku sezone še bolj kot sicer previdni motoristi sami. Morajo se namreč zavedati, da nimajo enake motoristične kondicije kot na koncu prejšnje sezone, vožnja z motornim kolesom pa zahteva popolno psihofizično pozornost. Prav tako je spomladi asfaltna površina hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti, vozišča so še polna udarnih jam in peska od zimskega posipa, zato je priporočljivo, da osvežijo znanje s krajšo kondicijsko vožnjo ali obiskom treninga varne vožnje. Enako pomembno pa je seveda tudi, da imajo tehnično brezhiben motocikel, zato ni odveč pred prvo vožnjo narediti servis, poskrbeti pa je treba tudi za brezhibno in kakovostno opremo (čelada, hrbteničnik, motoristične jakna, rokavice, hlače in obutev…).
Res je, podobne pozive in nasvete (ter še številne druge) delijo in delimo vsako leto, a očitno ne zaman in imajo očitno učinek, saj smo zdaj že večkrat slišali, tudi od največjih kritikov motoristov ali pa zgolj nergačev, ne nazadnje pa opažamo tudi sami – da se njihova prometna kultura izboljšuje in da je ekscesov v smislu objestne vožnje (prehitevanja v cikcak, vožnje po zadnjem kolesu in podobno) vedno manj. Jasno, taki prizori bržčas nikdar ne bodo povsem izginili, a zdi se, da je bilo takšnih motoristov in njihovih objestnih voženj včasih toliko, da so metali slabo luč tudi na vse »normalne«, zdaj pa so takšni le še posamezniki, ki v slabo luč postavljajo zgolj same sebe.
Da ima vse skupaj učinek, pa navsezadnje govorijo tudi številke. Te sicer povedo, da so motoristi še naprej med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu, po drugi strani pa se zmanjšuje tako število umrlih motoristov kot njihov delež med smrtnimi žrtvami. Predlani je na naših cestah življenje izgubilo 25 motoristov, kar je predstavljalo 23 odstotkov vseh smrtnih žrtev, lani pa 16, kar je bilo 17 odstotkov žrtev. Da bi se le tudi letos ta trend nadaljeval…
