Drugačnost je nekaj, kar v današnjem svetu pogrešamo. Zdi se, da je vse, kar je uspešno ali prinaša dobiček, narejeno po istem kopitu. Na različnih ravneh. Bolj kot ne tudi v avtomobilski industriji. Seveda pa povsod še vedno obstajajo izjeme in še dobro, da je tako. Kakorkoli, da ne bomo preveč zašli – omenjene misli so se nam vrtele v glavi, ko smo imeli na preizkušnji Hondinega SUV CR-V.
Verjetno vas zanima, zakaj. V mislih smo imeli tako izstopajočo zunanjost kot predvsem notranjost CR-V, ki ponuja, vsaj po našem mnenju, dobrodošlo drugačnost od vse bolj podobnih si konceptov drugih štirikolesnikov. Pri Hondinem testnežu v oči bode prestavna ročica samodejnega brezstopenjskega menjalnika, ki je precej glomazna, a postavljena na zelo posrečenem mestu – pod glavnim zaslonom. Zakaj posrečenem? Ker lahko med vožnjo na njej počiva vaša roka, ko želite kakšno reč nastaviti na ekranu, občutljivem za dotik, kar lahko pride precej prav, pa čeprav omenjeni ni ravno najbolj odziven in bi mu zaradi tega v pomoč prav prišel še kakšen fizičen gumb več. Druga stvar, ki nas je pri CR-V navdušila, so številni koristni, praktični in dovolj veliki odlagalni prostori, ki jih ni nikoli preveč. In ko smo že pri notranjosti – velik plus si zasluži tudi prostornost CR-V, saj bodo na zadnjih sedežih udobno sedeli tudi visokorasli potniki; prostora je v tem 4,6 metra dolgem avtomobilu z 2,66 metra dolgo medosno razdaljo zares v izobilju tako za glavo kot za noge. Prtljažnik s 561 osnovnimi litri medtem ni največji v razredu, a je zelo zmogljiv in predvsem uporaben.
Kar se vožnje tiče, je ta ob zmernih zahtevah voznika zgledna in predvsem zelo udobna, hkrati CR-V deluje dovolj čvrsto in se ne nagiba preveč, nekaj dinamike pa vožnji vzame bencinski motor v kombinaciji s samodejnim menjalnikom CVT. Jasno sicer je, da 1,5-litrskemu primerku s 193 konji (142 kilovati) težko očitamo pomanjkanje moči, a vseeno avto z njim in omenjenim menjalnikom ne deluje ravno najbolj odziven, kot bi bil rahlo »zadušen«, predvsem smo pogrešali več poskočnosti in »živahnosti« tako pri pospeševanju z mesta (do stotice sicer potrebuje deset sekund) kot pri višjih hitrostih, denimo pri prehitevanju na avtocesti. Pri tem nas ni najbolj navdušil niti menjalnik, ob katerem motor včasih spušča malce neprijetne glasove, na splošno pa je vseeno treba dodati, da je zvočna zatesnjenost potniške kabine zelo dobra. No, smo pa lahko z glavo le zmajevali ob pogledu na porabo, saj nam je japonec na testu na 100 kilometrov popil več kot deset litrov bencina, pri čemer ne moremo kaj, da se ne bi spet vprašali o smotrnosti poteze, s katero so pri CR-V ukinili različico z dizelskim motorjem. Sploh zato, ker je še zelo živ spomin na to, kako fantastično se je pred kratkim obnesel na testu civica… Je pa res, da so zdaj ponudili še hibrida, ki ga bomo že kmalu preizkusili.
CR-V se ob tem niti za trenutek ni branil vožnje po slabših, luknjastih makadamskih cestah, s štirikolesnim pogonom se je obnesel tudi na blatni gozdni poti s konkretno globokimi kolesnicami, pri čemer je pomagala tudi dobrih 20 centimetrov visoka oddaljenost od tal. Pohvalo si pri testnem primerku s stopnjo opreme lifestyle zasluži tudi popoln varnostni paket honda sensing, ki vsebuje številne varnostne sisteme, vključno z opozorilom pred prečnim prometom, prepoznavo prometnih znakov, aktivnim tempomatom, sistemom sledenja voznega pasu in sistemom sledenja pri nizkih hitrostih. Zato se ob vsem naštetem sicer na videz ne ravno nizka cena 36.100 evrov ne zdi previsoka.
