Kaj so korenine težav na Severnem Irskem?
Angleški kolonializem ima na Irskem dolgo zgodovino, saj sega v obdobje, ko je angleški kralj Henrik VIII. v 16. stoletju razglasil Irsko kraljestvo. Od takrat traja upor katoliških Ircev proti protestantskim kolonialistom in priseljencem iz Anglije in Škotske. Brutalnost Angležev do Ircev ni poznala meja. Med veliko lakoto sredi 19. stoletja, ki je bila sicer posledica slabih letin in bolezni krompirja, je morala Irska v Anglijo izvažati doma pridelano hrano, medtem ko je 400.000 Ircev umrlo od lakote in s tem povezanih bolezni, navaja Christine Kinealy, direktorica Inštituta o veliki lakoti na Irskem na univerzi Quinnipiac. Ta spomin je pri Ircih še danes močno prisoten. Pred skoraj sto leti je prišlo do delitve in nastala je Severna Irska. Podpirajo jo unionisti (okoli tretjina prebivalstva), to so v glavnem protestanti, ki želijo ostati del Združenega kraljestva. Za enotno Irsko se borijo nacionalisti (približno četrtina prebivalstva), to so v glavnem katoliki, ki želijo biti neodvisni od Londona. V konfliktih, ki so trajali več desetletij druge polovice prejšnjega stoletja, je zaradi spopadov med unionisti in nacionalisti umrlo več kot 3500 ljudi, 50.000 ljudi je bilo poškodovanih. Ali ne bi bilo prav, da London prizna grozodejstva, ki jih je stoletja izvajal nad irskim narodom, in se za ta dejanja opraviči? Morda bi s tem prispeval k rešitvi »irskega vprašanja«.
Kaj je dejanski razlog za pogovore?
Združeno kraljestvo je vedno hotelo imeti poseben status v EU. Že pri vstopu v EU mu je uspelo doseči sporazum o plačevanju nižje stopnje prispevkov v skupno evropsko blagajno. Kot član EU je ves čas zaviralo dogovore na področju skupne evropske vojske, težilo h krčenju socialnih pravic, zagovarjalo manj stroge ukrepe pri brzdanju finančne industrije in preganjanju davčnih »optimizacij« itd. Evropo je želelo videti predvsem kot trg, evropske vrednote pa kot nujno zlo, ki ga je treba zmanjšati. Zato ni čudno, da si tudi pri izstopu iz EU dovoli in pričakuje poseben status, ki je skregan z logiko izstopa.
Zakaj se EU sploh pogovarja o posebnem statusu na meji med Irsko in Severno Irsko? Zakaj naj bi bil kakšen dogovor sploh potreben, saj je vendar jasno, kaj pomeni »iti ven«? Ali sploh gre zares za Severno Irsko? Razlog za pogovore so gospodarski interesi, gre za trgovino in za delovna mesta, ki jih bo manj, če bo manj trgovanja. Padec trgovinske menjave naj bi ublažili z vzpostavitvijo neke vrste odprtega »kanala« za prost pretok blaga med EU in Združenim kraljestvom, ki mu politiki rečejo »mehki« brexit. Torej spet neki poseben status, ki ga nima nihče drug. Britanski politiki bi radi bili hkrati v EU zaradi prostega pretoka blaga in hkrati zunaj, da jim ne bi bilo treba plačevati članarine v skupno evropsko blagajno in se držati pravil, ki veljajo za člane. Kdo bo naslednji, ki bo hotel zase podobne ugodnosti?
Brexit naj bi Združeno kraljestvo že zdaj stal 500 milijonov funtov na teden, v obdobju 10 let pa okoli 100 milijard funtov, piše Guardian, medtem ko mu Mednarodni denarni sklad napoveduje do 8-odstotni padec BDP, če ne pride do dogovora o posebnem statusu med EU in UK. V primeru »mehkega« izstopa oziroma ugodnega sporazuma o prosti trgovini bi bil negativni učinek za polovico manjši.
Ob takih napovedih gospodarske škode se postavlja vprašanje, zakaj Združeno kraljestvo izbira rešitev, ki državi škodi. Ali gre morda le za politično taktiziranje Londona in poskus, da bi EU popustila ter bi UK zopet dobilo poseben status v EU, tokrat trgovinski? Ali UK pripravlja nove trgovinske dogovore za obdobje po brexitu, ki jih še niti ne slutimo, in bi mu pri tem odprta trgovinska vrata z EU zelo koristila? Ali pa je brexit res posledica zavajanja in neodgovornosti politikov na Otoku?
Ko Združeno kraljestvo poudarja pomen prostega pretoka blaga in kapitala, se spomnimo, da nasprotuje prostemu pretoku ljudi in storitev, ne mara skupne zakonodaje o pravicah delavcev, nasprotuje skupni zunanji politiki in formiranju evropske vojske, noče skupne kmetijske politike, ne želi prispevati v evropske kohezijske sklade, predvsem pa zavrača skupna pravila glede migracij, schengna in evra. To je razgradnja EU, ki bi članice stala mnogo več kot najhujša oblika brexita. A brexit ne pomeni le zmanjšanega trgovanja. Ali izstop UK ni tudi priložnost za lažji evropski preporod, ki ga predlaga Macron? Prve korake k sodelovanju na področju obrambe in zunanje politike, ki so bili lažji brez Londona, sta Francija in Nemčija že naredili z aachenskim sporazumom januarja 2019. Če bodo takšni koraki sodelovanja res vodili v preporod EU, je to veliko bolj pomembno kot pa meja na Severnem Irskem. Zakaj se politiki ne ukvarjajo s preporodom EU vsaj toliko kot z mejo med Irsko in Severno Irsko? Argument politikov, da bo izbruhnilo nasilje na Severnem Irskem, če bo meja takšna, kot mora biti, potem ko je država izstopila iz EU, zato zveni kot zavajanje.
Dr. Saša Prešern, raziskovalec
