Da je šlo za napako, ki jo je treba odpraviti, smo v Sloveniji spoznali precej pozno. Nov zakon o vajeništvu je bil sprejet šele predlani, zaradi česar odziv mladine trenutno ni takšen, kot bi si v gospodarstvu in šolstvu želeli. Lani so slovenske šole namreč namesto pričakovanih 200 prejele vsega 72 prijav, kar govori o tem, da v ne tako davni preteklosti pretrganih vezi ni tako lahko obnoviti, saj je šla dolgoletna tradicija pošiljanja otrok po končani osnovni šoli v uk skoraj povsem v pozabo. Sicer pa biti vajenec, gledano skozi zgodovino, pogosto ni bilo ravno lahko in prijetno. Mojstri so jih pogosto izkoriščali za vse drugo, samo za izučitev v izbranem poklicu ne. Kot je mogoče zaznati iz časopisnih člankov, jim rože niso cvetele ne v Avstro-Ogrski ne v Kraljevini Jugoslaviji in ne v povojni republiki Jugoslaviji.

Ustanovni shod društva za varstvo vajencev v Ljubljani.

Včeraj zvečer ob 8. uri se je zvršil v dvorani Rokodelskega doma ustanovni shod imenovanega društva. Drž. poslanec prof. Jarc je otvoril občni zbor imenom pripravljalnega odbora za ustanovitev društva za varstvo vajencev v Ljubljani in pozdravil navzoče. (…) Treba je nekaj storiti, da dobimo dober in značajen obrtni naraščaj; tudi obrtni stan potrebuje nadarjenih fantov, zlasti dandanes, ko je tehnika tako silno napredovala. Vajencem je treba preskrbeti prave vzgoje, treba je pa tudi skrbeti za strokovno izobrazbo in pošteno zabavo. (…) Načrti za Vajeniški dom so v delu in stavba obeta biti zelo praktična. (…)

Slovenec, 16. aprila 1912

Kako žive pekovski vajenci

Ljubljana, 25. januarja. Za anketo o socialnem položaju vajencev pri nas, ki bi morala biti že sklicana, a so jo preložili zaradi nekaterih ovir, so delavske strokovne organizacije pripravile zanimiva poročila. Iz poročila Zveze živilskih delavcev, podružnice v Ljubljani, posnemamo nekatere ugotovitve o socialnem položaju pekovskih vajencev v Ljubljani.

Pekovski vajenci so pogosto zaposleni ponoči, v času, ko je določen za počitek. Ko vajenec konča nekatera dela v pekarni, si mora v zgodnjih jutranjih urah oprtati koš s kruhom, ki ga raznese rednim odjemalcem po hišah. Razen tega mora pogosto tudi ponujati kruh in pecivo po hišah priložnostnim odjemalcem, kar je po zakonu prepovedano in kaznivo. Vajenec raznaša kruh dopoldne ali še delj ter znaša njegov delovni čas po 12, 14 in še več ur. Nekateri vajenci morajo opravljati tudi hišna opravila, ko bi se morali učiti svojega poklicnega dela. Zato se dogaja, da nekateri pomočniki ostanejo po izučitvi le raznašalci kruha, ker se svojega poklicnega dela niso dovolj naučili. (…)

Vajenci, ki so preobremenjeni z delom nad svoje moči ter sposobnosti, nimajo nikdar dovolj počitka in spanja, hranjeni so pa tako slabo, da postanejo pogosto žrtve jetike.

Slovenski narod, 25. januarja 1937

Propast ljubljanskega Vajenskega doma

Ljubljana, 28. januarja. V prostorih Vajenskega doma v Lipičevi ulici se je snoči vršila anketa o vprašanju velevažne socialne in vzgojne ustanove, ki ji zaradi odpovedi pogodbe po mestni občini s 1. marcem grozi likvidacija. (…)

Takorekoč iz nič je v teh kratkih letih zrasel dom, ki je našemu obrtništvu v čast, obrtniški mladini pa v največjo radost in korist. Vajenci so bili poprej prepuščeni samim sebi in ulici, v Vajeniškem domu pa so se vzgajali v veselju do dela in poštenega življenja, v zanimanju za kulturni napredek in v udanosti do državne in narodne misli. (…)

Sklenjeno je bilo, da se takoj osnuje akcijski odbor, ki naj ob sodelovanju zastopnikov našega javnega življenja prosvetnih, gospodarskih in socialnih organizacij napravi še zadnje korake, da se prepreči propast Vajenskega doma, ki bi bil sramota za Ljubljano in za vse resnično kulturne Slovence.

Jutro, 29. januarja 1937

Posebno poslopje za vajenske šole

Ljubljana, 4. februarja. Vajenske šole v Ljubljani so raztresene po vsem mestu v drugih šolskih poslopjih. Že delj časa se kaže živa potreba, da bi vse te šole dobile streho v posebnem poslopju, ki bi lahko služilo svojemu namenu. Ker je stavbišče za šolsko poslopje že določeno in ker je prišlo že v razpravo vprašanje zidanja, je potrebno da informiramo javnost o tej zadevi.

Zdaj so vajenske šole v Ljubljani po večini nameščene v poslopjih osnovnih in meščanskih šol. Ta poslopja so itak prenapolnjena tako, da jih ne morejo niti pošteno zračiti. Samo po sebi se razume, da so prilagodena predvsem svojim namenom in ne potrebam vajenskih šol. (…)

Slovenski narod, 4. februarja 1937

Nepravilnosti do vajencev

Občinska organizacija ZMS iz Sevnice je v petek priredila problemsko konferenco o učencih v gospodarstvu, katere se je udeležil tudi predsednik konference ZM Ljubljana Borut Miklavčič. Udeleženci so obravnavali pred kratkim izvedeno anketo, ki je pokazala nekatere nepravilnosti v podjetjih. Delavke, ki so na polletnem priučevanju v konfekciji »Jutranjka«, na primer, ne prejemajo nobene nagrade, dobivajo le malico, niso pa niti socialno zavarovane. Drugače je to urejeno v sosednji tovarni LISCA. Ta vprašanja imajo dobro urejena v sevniški KOPITARNI, kjer prejemajo vajenci prvega letnika 18 odst. osebnega dohodka drugih delavcev, vajenci drugega letnika 24 odst. in tretjega 30 odst. V krmeljski METALNI vajenci sicer večkrat delajo nadure, vendar je to delo vedno prostovoljno in dnevu z nadurami sledi prost dan. Tak način so na konferenci pohvalili. V razpravi je bil omenjen tudi način priučevanja, ki ga uporabljajo v novomeškem LABODU. Tam imajo urejeno tako, da je delavka sicer brez delovnega razmerja, če pa po enem mesecu pokaže dober uspeh, jo sprejmejo na delo. Na konferenci so govorili še o nekaterih pomanjkljivostih v kovinski in lesni stroki. Pokazalo se je tudi, da je treba te stvari urediti z zakonodajo v celotni republiki

Dolenjski list, 5. marca 1970

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.s