Zakon združuje muslimane in Jude

Pri tem je kazal na nove police ob steni, kjer so bili še nedavno hladilniki in v njih meso iz zapovedanega obrednega zakola, ki je po novem v Flandriji že prepovedano, valonski del Belgije pa bo prepoved uveljavil jeseni. Zakol brez omamljanja je bil v tej državi, tako kot tudi v Sloveniji ter na Švedskem, Norveškem, Danskem in Islandiji, prepovedan že do zdaj, a je zakon dopuščal izjeme iz verskih razlogov; zdaj pa so z novo zakonodajo združili muslimane in Jude v skupno iskanje pravice do mesa halal in košer, ki jim je sicer še vedno na voljo, a občutno dražje iz uvoza. »Judovska in muslimanska manjšina sta ranljivi skupnosti v Belgiji in ta zakon ju stigmatizira,« je prepričan Joos Roets, vodja tamkajšnjega koordinacijskega odbora islamskih institucij, ki skupaj z judovsko skupnostjo, podprto od newyorške civilnodružbene organizacije Lawfare Project, išče versko pravico za obe skupnosti na belgijskem ustavnem sodišču. Če bo to odločilo tako, kot je lani slovensko, nameravajo zadevo predati evropskemu sodišču za človekove pravice. Vse bolj razširjeno mnenje, da bo prav to imelo zadnjo besedo, se je prav iz belgijskega primera razširilo med muslimane in Jude po Evropi, čeprav je lani med slednjimi odmevalo zaprtje edine trgovine, ki je švedski Malmo oskrbovala z mesom košer iz uvoza. Tokrat se je oglasil tudi predsednik evropskih rabijev Pinchas Goldschmidt, ki je dejal, da so vidni evropski politiki polni besedičenja o tem, da Evrope ni brez Judov, prepovedi, ki jih sprejemajo, pa tega ne potrjujejo. Predlagatelji belgijske zakonodaje na čelu z Benom Weytsom, flamskim ministrom, zadolženim tudi za dobrobit živali, trdijo, da je slednja nad verskimi pogledi. Pripadnike obeh ver pa skrbi, da bodo njihova prizadevanja v povezavi z zagovorniki pravic živali dosegla vseevropsko prepoved obrednega zakola. Močan argument v prid razmisleku na obeh straneh pa je opozorilo Judov, da je bila prva prepoved obrednega zakola sprejeta v nacističnem Reichstagu leta 1933.