Dirka, ki ji zaščitniki živali vse glasneje nasprotujejo, saj od psov terja izjemne napore, v vseh teh letih pa jih je več kot sto med njo poginilo, ne prinaša bog ve kakšne nagrade: letos je bilo zmagovalcu odmerjenih 50.000 dolarjev za prebijanje skozi aljaško zimo (malo v primerjavi z milijonskimi zneski za opletanje s teniškimi loparji pod toplim soncem). A tradicije, začete leta 1973 kot testiranje vpreg z zgodovinsko reminiscenco na čase zlate mrzlice, svoj pečat pa so ji vtisnile tudi štiri ženske zmage, ni načela niti afera z dopingiranimi psi, ki je za prebivalce Aljaske najbolj odmevno tekmovanje spremljala zadnji dve leti. Jo je pa letos zaznamoval upor vlečnih psov. Ti so dobrih 300 kilometrov pred ciljem »izdali« do tedaj gladko vodilnega Nicolasa Petita. Francoz, priseljen v Girdwood pri Anchoragu, je ob odstopu s petimi urami prednosti pred tekmeci povedal, da se je med počitkom eden njegovih psov lotil drugega, ko ga je nadrl, pa ga je celotna pasja ekipa bojkotirala in ni hotela več nikamor. Na prejšnjo nadzorno točko jih je nato prepeljal z motornimi sanmi, pasjega upora pa najbrž ni sprožil s kričanjem nanje, ampak je bolj verjetno vpregi ostalo v spominu, da so se lani blizu istega počivališča s Petitom izgubili v snežnem metežu, čeprav jim je nato uspelo končati dirko na drugem mestu.
Pasji upor
Zmaga na letošnji že 47. dirki pasjih vpreg na 1600 kilometrov dolgi poti iz Anchoraga do Noma na Aljaski je pripadla tamkajšnjemu domorodcu iz vrst Jupikov Petu Kaiserju, ki je lanskega zmagovalca Norvežana Joarja Leifsetha Ulsoma premagal za pičlih 12 minut, ko je ciljno črto prečkal po devetih dneh, 12 urah, 39 minutah in 9 sekundah.
Zmagovalec dirke iz Anchoraga do Noma je prejel 50.000 dolarjev za prebijanje skozi aljaško zimo.
