Na novinarski konferenci Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, Sindikata Mladi plus in Sindikata prekarcev so javno pozvali fakulteto za arhitekturo, da naj k problematiki pristopi z vso skrbnostjo in da v ta namen opravi najmanj 14 dni trajajočo javno razpravo glede dokumentov, ki jih namerava sprejeti. Poleg tega so za opravljanje nadzora s področja prikritih delovnih razmerij in zlorabe statusa samostojnega podjetnika v arhitekturnih birojih pozvali tudi inšpektorat za delo.
Vodstvo fakultete je pripravilo pravilnik, ki naj bi uredil poklicno in pedagoško sodelovanje med študenti in pedagogi ter jih v bodoče obvaroval pred očitanimi nepravilnostmi. Vendar pa je sedaj po mnenju sindikatov problematičen prav ta pravilnik, ki obravnava vključevanje študentov v raziskovalno, strokovno in umetniško delo. Pravilnika na senatu še niso potrdili, s pogodbo o izvedbi strokovne prakse so se tudi zgolj seznanili.
V Gibanju za dostojno delo so ugotovili, da je nejasnosti in kršitev veliko, študenti pa niso seznanjeni s pravnim okvirom svojega dela.
»Praksa znotraj študijskega izobraževalnega procesa, ki je opredeljena s kreditnimi točkami, je stvar fakultete in univerze,« poudarja Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus, a opozarja, »da pravilniku manjka spoznanje, da posega na področje dela in s tem na trg dela ter da je del širše zakonodaje, ki velja v Sloveniji.«
Pogodba govori o obveznostih vseh strani
V sindikatu opozarjajo, da je v pogodbi predvidena nagrada za opravljanje prakse, višina te nagrade pa ne. Poleg tega pogodba govori o obveznostih vseh strani, fakultete, delodajalca in študenta, hkrati pa popolnoma nič o kakovosti prakse.
Po mnenju Sindikata prekarcev je pravilnik kontradiktoren, saj naj bi bilo sodelovanje študentov in pedagogov bistvena prvina visokošolskega izobraževanja, a je hkrati omogočeno le študentom na povabilo profesorjev.
Pravilnik po navedbah sindikata predvideva prostovoljno delo. »Ne le, da študentje ne dobijo dostojnega plačila za svoje delo, to lahko hkrati predstavlja nelojalno konkurenco na trgu, saj imajo profesorji v svojih birojih na voljo cenejšo delovno silo,« pravi Tea Jarc. Pravilnik je prav tako nejasen glede določanja soavtorstva študentov.
Novinarske konference se je na povabilo sindikatov udeležil tudi dekan fakultete za arhitekturo Matej Blenkuš, ki je glede javno izraženega poziva o nadaljevanju razprave o pravilniku v javnosti dejal, da je to interni dokument fakultete, ki se sprejema v senatu, v katerega pa so vključeni tudi študenti. »Študenti so si po svoji pravici pridobili strokovno pomoč pri sindikatih in njihovo mnenje bomo v maksimalni meri tudi upoštevali. Ne vidim potrebe po javni debati, ker je nerazumevanje o oblikah sodelovanja med profesorji in študentih zelo veliko in se bojim, da bi prišlo do nepotrebnih dezinformacij in medijskega linča fakultete,« je povedal Blenkuš.
Blenkuš je opozoril na razlikovanje med prakso znotraj študijskega procesa in delom študentov zunaj izobraževalnega procesa, ki je plačano. »Gre za mešanje ključnih konceptov. Če študent opravlja prakso in plačano delo pri istem delodajalcu, je to lahko potencialno sporno, zato smo želeli s tem pravilnikom pravice študentov obvarovati. Ta dokument vsebuje instrument, ki študentu omogoča prijavo sporne delovne prakse,« je poudaril dekan.
Blenkuš je zavrnil tudi očitek, da je v pravilniku predvideno prostovoljno delo. »To zgolj pomeni, da je študentu prepuščena odločitev, ali bo to delo opravljal. Lahko ga tudi zavrne,« je pojasnil dekan.
