S svetovnega spleta umaknjeni video, ki pa so ga čez dan predvajale različne televizijske postaje, je v grozljivih podrobnostih v živo s kamere na čeladi napadalca kazal pokol v mošeji Al Nur na obrobju parka z botaničnim vrtom v Christchurchu na južnem novozelandskem otoku. Mesto, ki ga je leta 2011 prizadel katastrofalni potres, v katerem je umrlo 185 prebivalcev, je šokiral strelski pohod skrajneža, ki ga je začel z vstopom v avtomobil in vzklikom: »Naj se zabava začne!« Po vdoru v mošejo, kjer so bili muslimanski verniki zbrani v petkovi opoldanski molitvi, je začel streljati vsevprek. Po navedbah očividcev se je po nekaj minutah vrnil v avto po novo orožje, kasneje pa odpeljal še proti drugi mošeji v mestu, oddaljeni dobrih šest kilometrov. V prvi je pod streli umrlo 41 ljudi, v drugi sedem, do sinoči po našem času pa so poročali še o smrti enega izmed več kot štiridesetih ranjenih, od katerih jih je hujše strelne rane utrpelo dvajset.
Moril je Avstralec
Novozelandska policija, ki se je v lov za morilcem podala z domnevo, da gre za več napadalcev, je aretirala štiri osebe, a eno kmalu izpustila. S podrobnostmi aretacije storilca ni postregla, po prvih objavah v medijih, da so na več krajih v mestu in tudi drugod našli eksplozivne naprave, pa razjasnila, da so odkrili samo dve v njegovem avtu in ju uspešno deaktivirali. Uradno napadalca niso imenovali, tamkajšnji in avstralski mediji pa so ga na temelju objav na spletu, ki jih je posredoval sam, identificirali kot Brentona Tarranta, 28-letnega avstralskega državljana iz Graftona v Novem Južnem Walesu.
Za jutri napovedano zaslišanje je zaradi časovne razlike morda že postreglo z jasnejšimi motivi za zločinsko dejanje, jih je pa opisal v obširnem manifestu, ki so mu ga mediji pripisali že danes, preden je postal nedosegljiv na spletnih straneh. V njem je navajal, da je dobil navdih pri norveškem množičnem morilcu Andersu Breiviku, ki je leta 2011 na Norveškem ubil 77 ljudi, med njimi večino mladih levičarjev na poletnem taboru na otoku Utøya. V besedilu v obliki vprašanj in odgovorov se Avstralec opisuje kot potomec Škotov, Ircev in Angležev ter kot običajen otrok brez velikih ambicij. »Izobraževanje me je bolj malo zanimalo, komaj sem prišel skozi osnovno šolo,« je zapisal in se predstavil za »običajnega belca iz običajne družine«, ki se je odločil, da se »postavim za prihodnost svojih ljudi«. Navedel je, da se je na napad pripravljal dve leti in da Nova Zelandija ni bila njegova prva izbira, saj je tja prišel začasno, da dodela svoj načrt. Da bo napad izvedel v Christchurchu, se je odločil pred tremi meseci, postavil pa si je tudi vprašanje, ali je podpornik Donalda Trumpa. »Kot simbola obnovljene belske identitete in skupnega namena? Zagotovo! Kot politika in voditelja? Za božjo voljo, ne,« piše v manifestu, v katerem je kot tarče navedel obe mošeji v Christchurchu in še eno v devetdeset kilometrov oddaljenem Ashburtonu, če mu bo uspelo priti do tja.
Skaljena prislovična varnost
Množično streljanje in terorizem sta na Novi Zelandiji redka, zadnji strelski pohod pred današnjim so imeli leta 1990, ko je David Gray v Aramoani na južnem otoku ubil 13 ljudi po prepiru s sosedom. Med štiri teroristične incidente pa so do danes kot zadnjega uvrščali poskus ugrabitve letala na poti iz Blenheima proti Christchurchu s strani somalijske begunke leta 2008, med katerim je pilota porezala z nožem, preden so jo obvladali. Tudi zato je novozelandska premierka Jacinda Ardern – ob ugotovitvi, da gre za nedvomen teroristični napad, in ob dvigu varnostnega opozorila na višjo raven z zaprtjem šol, varnostnimi napotili džamijam ter odpovedmi nekaterih poletov iz Christchurcha – zagotovila, da »za ljudi z ekstremističnimi pogledi absolutno ni prostora na Novi Zelandiji«. Sicer pa je že lani v nasprotju z mnogimi drugimi državnimi voditelji napovedala, da bodo letno kvoto sprejetih beguncev dvignili za 50 odstotkov nad dosedanjo.
