Kot odziv na predlog socialnega sporazuma, ki ga je v začetku marca predstavila Gospodarska zbornica Slovenije, so sindikati pripravili predlog splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo oziroma za zasebni sektor. Danes so predsedniki petih sindikalnih central na novinarski konferenci v en glas poudarili, kako zelo pomembna bi bila ta kolektivna pogodba, ki je ni že od leta 2006, ko so jo odpovedali delodajalci. V podrobnosti svojega predloga se niso spuščali, saj si želijo, da se z njim najprej seznanijo delodajalske organizacije.
Bolje kot delodajalci
Ker kolektivne pogodbe za gospodarstvo ni, so pravice mnogih delavcev na ravni, ki jo kot najnižjo možno določa zakonodaja. »Dvesto tisoč delavcev ni pokritih s kolektivnimi pogodbami,« je povedal predsednik sindikalne zveze Alternativa Zdenko Lorber. »Pogosto se nam očita, da skrbimo samo za svoje člane, ampak ti večinoma niso člani nobenega sindikata.« Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Peter Majcen je izpostavil, da se sindikalisti od delodajalcev razlikujejo tudi po tem, da želijo nasloviti problem prekarnosti.
Predlog sindikatov se nanaša na številne delavske pravice (povračila stroškov, odsotnost ob poroki ali selitvi, kriteriji za odmero dopusta…). Najbolj zanimiv je najverjetneje njegov tarifni del. Sindikalisti ga danes še niso želeli razkriti, jasno pa je, da predvideva zvišanje plač. V nekaterih dejavnostih so zdaj izhodiščne plače v najnižjih tarifnih razredih in znašajo celo manj kot polovico minimalne plače, ta znaša 887 evrov bruto na mesec. To pomeni, da mnogi delavci za polni delovni čas prejemajo znesek minimalne plače, čeprav so upravičeni do raznih dodatkov in čeprav večkrat napredujejo. Izločitev dodatkov iz minimalne plače v prihodnjem letu predvideva pred kratkim sprejeti zakon, sindikati pa težijo tudi k dvigu plač za druge zaposlene. Kolektivna pogodba, ki jo predlagajo, postavlja najnižjo izhodiščno plačo na raven minimalne plače in predvideva postopen dvig plač za višje tarifne razrede. Trenutno so v nekaterih dejavnostih celo v osmem tarifnem razredu izhodiščne plače nižje od minimalne plače.
GZS postavlja pogoje
Gospodarska zbornica se je v svojem predlogu splošnega dogovora zavzela, da bi se plače do leta 2025 dvignile za četrtino, tako da bi povprečna plača takrat znašala dva tisoč evrov bruto. »Rasti plač v predlogu GZS ni,« je danes dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič in pojasnila, da v njem ni nobenega mehanizma, ki bi zagotavljal, da bi do želene rasti plač zagotovo prišlo. Poleg tega GZS za rast plač postavlja pogoje, kot je hitra rast produktivnosti, ki pa je glede na napovedi ni realno pričakovati, je poudaril predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek. Zato so mehanizem za rast plač predlagali sami, so zatrdili sindikalisti, ki še niso želeli ocenjevati, kolikšen bo dvig plač. »Naš predlog odgovarja na vprašanja o uravnilovki in begu možganov,« je dejal Počivavšek in menil, da je ta kolektivna pogodba tudi v interesu delodajalcev. »Če so nameni delodajalcev resni, se bodo z nami usedli za mizo,« a je dejal Lorber. Hkrati so danes zatrdili, da bodo še naprej odločno zavračali izključitev odmora za malico iz delovnega časa, socialno kapico in vključitev dodatkov v osnovno plačo, kar bi izničilo omenjeno zakonodajno spremembo.
Delodajalcem sindikati svojega predloga kolektivne pogodbe še niso predstavili – na današnjem sestanku so jim ga samo napovedali. »Obljubili smo jim, da ga bomo preučili,« je danes dejal Mitja Gorenšček, ki na GZS vodi pogajalsko skupino za prenovo plačnega modela. Vsaj za zdaj na GZS še nimajo odgovora na vprašanje, ali tudi sami menijo, da Slovenija (spet) potrebuje kolektivno pogodbo za gospodarstvo.
