Ljubljanska mestna občina je na februarskem investicijskem forumu županov na temo financiranja projektov na področju energetske učinkovitosti in varčne rabe energije, ki je potekal v Bruslju, prejela evropsko nagrado za energetske storitve za projekt Energetsko napredni. Projekt je obsegal delano ali celovito energetsko sanacijo objektov v občinski lasti, ki jo je občina izvedla po principu energetskega pogodbeništva.
Občina je namreč pred dvema letoma koncesijsko pogodbo za projekt podpisala s konzorcijem družb Petrol in Resalta, do lanske jeseni pa so v sklopu prve faze energetsko prenovili 48 objektov, med njimi kar 19 osnovnih šol in 15 vrtcev, pa tudi prostore ljubljanskega zdravstvenega doma in mestne uprave ter športne objekte, kot je denimo centralno kopališče v Tivoliju. Skupna investicija v sanacijo je znašala okoli 15 milijonov evrov, na občini pa so se ob tem pohvalili, da bodo s prenovami prihranili več kot milijon evrov na leto, hkrati pa zmanjšali tudi izpuste ogljikovega dioksida za približno tri tisoč ton na leto.
Enajst objektov predvidoma do leta 2020
Prav tako jeseni je nato občina s konzorcijem družb Petrol, Resalta in Javna razsvetljava podpisala pogodbo o nadaljevanju javno-zasebnega partnerstva po principu energetskega pogodbeništva, ki še ni končana. Tudi druga faza zajema sanacijo šolskih stavb in vrtcev, športnih objektov in občinskih prostorov.
Med enajstimi objekti v drugi fazi projekta so štiri stavbe ljubljanskih osnovnih šol (OŠ Vodmat, dve enoti OŠ Oskarja Kovačiča in OŠ Poljane) ter trije ljubljanski vrtci, in sicer enota Biba vrtca Najdihojca, enota Galjevica istoimenskega vrtca in enota Živ žav vrtca Otona Župančiča, med objekti pa so tudi večnamenska dvorana in bazen na Kodeljevem, športna dvorana Krim in prostori mestne uprave na naslovu Savlje 101 in na Dunajski cesti 367, kjer ima ob občinski upravi prostore tudi Mestna knjižnica Ljubljana. »Aprila se bodo začela pripravljalna dela na objektih, obsežnejša sanacija bo potekala od junija do septembra, dela pa naj bi bila v celoti končana do decembra,« je konec lanskega leta predvideno časovnico druge faze energetskega pogodbeništva napovedal Jože Torkar iz družbe Petrol.
Za 300.000 evrov prihranka na leto
Vrednost drugega dela projekta so na občini ocenili na skoraj pet milijonov evrov. Kot je razvidno iz koncesijske pogodbe, bosta najdražji energetski sanaciji stavb OŠ Vodmat in OŠ Poljane, ki bosta stali nekaj več kot 1,2 milijona oziroma dober milijon evrov, medtem ko bo najmanjši finančni zalogaj okoli 66.000 evrov vredna investicija v sanacijo občinskih prostorov v Savljah. Partnerji v projektu so ob tem izračunali, da bo zaradi energetsko varčnejših stavb prihranek na leto znašal nekaj več kot 300.000 evrov. »S tem sklopom obnov bomo zmanjšali izpust toplogrednih plinov za kar 463 ton na leto, kar pomeni, da bo zmanjšanje ogljikovega dioksida na letni ravni, kolikor ga na leto vsrka 51 hektarjev gozda oziroma 22.000 dreves,« so pozitivne posledice energetskih prenov orisali na občini.
